Samoanaliza
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Samoanaliza
- This topic has 25 odgovorov, 7 glasov, and was last updated 11 years, 7 months nazaj by Ceres.
-
AvtorPrispevki
-
7. 5. 2013 ob 10:08 #19574tadej pretnerModerator
Irena wrote:
Irena, nisem prepričan da razumem, kaj si hotela povedati,
Si pa z odgovorom razjasnil mojo lastno nejasnost meni.
Nimam energije za naprej.
In še huje: v meni je tak mega strah, da se ne upam odpreti dotoku energije…
In še mnogo huje: vso razpoložjivo energijo up0rabljam za to, da ostanem zaprta…
In kje je ta energija? – “Ujeta” je v tebi in na tej ujeti energiji temelji ego. To je sicer razmeroma lahko razumeti, za to, da vsaj do večjega dela te energije prideš, pa je dober način proces prisotnosti (tema praznina). Če pa si ga že spravila skozi, pa se mi javi na mail in poslal ti bom “naslednji korak”, a le, če si proces prisotnosti dejansko “oddelala”.7. 5. 2013 ob 10:21 #19575IrenaČlantadej pretner wrote:
In kje je ta energija? – “Ujeta” je v tebi in na tej ujeti energiji temelji ego. To je sicer razmeroma lahko razumeti, za to, da vsaj do večjega dela te energije prideš, pa je dober način proces prisotnosti (tema praznina). Če pa si ga že spravila skozi, pa se mi javi na mail in poslal ti bom “naslednji korak”, a le, če si proces prisotnosti dejansko “oddelala”.
Začela sem že x-krat.
Pozabi na željo in potrebo, na voljo in disciplino, na znanje in vedenje, upanje in zaupanje….
S težavo pridem – če sploh – do 2. tedna. Mukoma enkrat do 3. – drugi dan se je končalo .
Te vaje enostavno niso zame izvedljive. Sicer delam nešteto drugih vaj, ki mi “ustrezajo” in imajo enak učinek – a z njimi pač ne morem dobiti tvoje vstopnice za “naslednji korak”
Vseeno hvala, Tadej
In konec koncev – kaj pa je sploh važna pot do sproščanja energije (ega) – ko pa se energije (praznine) bojim.
In ja – vem, da se sedaj režiš – jaz se tudi .
Praznine si dovoljujem ravno v tolikšni meri, da je postalo življenje najprej znosno, nato drugačno in lepo. Torej utrjujem in hranim z njo ego-raven.
In energija praznine trenutno krepko vihti po mojem telesu in ga dela bolnega…. jaz pa znam/zmorem ravno toliko plavat s tokom, da se obdržim nad vodo Irena2013-05-07 10:36:26
7. 5. 2013 ob 11:30 #19580tadej pretnerModeratorIrena wrote:
In kje je ta energija? – “Ujeta” je v tebi in na tej ujeti energiji temelji ego. To je sicer razmeroma lahko razumeti, za to, da vsaj do večjega dela te energije prideš, pa je dober način proces prisotnosti (tema praznina). Če pa si ga že spravila skozi, pa se mi javi na mail in poslal ti bom “naslednji korak”, a le, če si proces prisotnosti dejansko “oddelala”.
Začela sem že x-krat.
Pozabi na željo in potrebo, na voljo in disciplino, na znanje in vedenje, upanje in zaupanje….
S težavo pridem – če sploh – do 2. tedna. Mukoma enkrat do 3. – drugi dan se je končalo .
Te vaje enostavno niso zame izvedljive. Sicer delam nešteto drugih vaj, ki mi “ustrezajo” in imajo enak učinek – a z njimi pač ne morem dobiti tvoje vstopnice za “naslednji korak”
Vseeno hvala, Tadej
In konec koncev – kaj pa je sploh važna pot do sproščanja energije (ega) – ko pa se energije (praznine) bojim.
In ja – vem, da se sedaj režiš – jaz se tudi .
Praznine si dovoljujem ravno v tolikšni meri, da je postalo življenje najprej znosno, nato drugačno in lepo. Torej utrjujem in hranim z njo ego-raven.
In energija praznine trenutno krepko vihti po mojem telesu in ga dela bolnega…. jaz pa znam/zmorem ravno toliko plavat s tokom, da se obdržim nad vodo
Irena, napisal ti bom nekaj zoprnega, a resničnega.Zlasti ljudje tvoje sorte, ki so bistri in veliko berejo, vedo, da bi bilo treba zaradi pomanjkanja energije in globinskega nezadovoljstva v prvi fazi, slabih odnosov, težav na jobu v drugi fazi in morda celo bolezni, v tretji fazi, kaj narediti. S tem se “mora strinjati” tudi cona konforta, ki jo je zgradil njihov ego, da preživi. In kaj pomeni preživetje ega? Pomeni preživetje tvojih blokiranih energij!!!Ampak tvoj ego hkrati želi, da se počutiš boljše. Zato te bo zato, da boš imela občutek, da nekaj delaš zase, usmerjal na delavnice in sisteme, ki ne prinesejo resničnih sprememb, če pa boš naletela na sistem, ki spremembe prinaša, pa ti bo ego rekel, da ti ta sistem pač “ne ustreza”. In tako boste vsi “zadovoljni”. Ego, ker bo preživel, ti pa sicer malo manj, a za silo, ker imaš občutek, da nekaj delaš zase oziroma da izvajaš vaje, ki so prav tako učinkovite, kot recimo proces prisotnosti.Niso!!!!!! Spel se povezano dihat!!!!!!1 Ni sicer prijetno, a sprocesirala boš ujete energije in lastno energijo, ki je ujeta v telesih bolečine in bedastih prepričanjih vrnila v svoj sistem!!!!!Sem bil zadnjič v eni ezoterični trgovini, v kateri so po zvočniku predvajali nekakšne sugestije: Z vsakim dnem sem bolj samozavestna … in podobna sranja. Takšne stvari za silo delujejo le, če jih stalno ponavljaš, čim nehaš, si na starem, kajti globoko v tebi so programi, ki pravijo, da nisi samozavestna, da te je vsega strah … In te programe je treba sesuti, ne pa si mazati oči recimo s takšnimi avtosugestijami. To je ravno tako, kot bi skušal narediti na skalnatem terenu vrt in v ta namen veselo nosiš zemljo v kozarcih. Nekaj bo skušalo rasti, a ne bo vse skupaj nič. Jbg, skale je treba vreči ven in priti do zemlje pod njimi, pa bo zelenjava na vrtu uspevala.7. 5. 2013 ob 12:26 #19582IrenaČlantadej pretner wrote:
Irena, napisal ti bom nekaj zoprnega, a resničnega
V avtosugestijske vode me (hvala bogu) ni odneslo
Imaš pa neizmerno prav pri mojem “diplomatskem pogajanju” za preživetje
tadej pretner wrote:
…. vedo, da bi bilo treba zaradi pomanjkanja energije in globinskega nezadovoljstva v prvi fazi, slabih odnosov,
DA Delam, delam , deeelam, delam kot zamorc
tadej pretner wrote:
težav na jobu v drugi fazi
DA Delam, delam, deeelam, delam kot zamorc
tadej pretner wrote:
in morda celo bolezni, v tretji fazi, kaj narediti.
DA Ne da se mi več delat, deeelat, delat kot zamorc
tadej pretner wrote: In tako boste vsi “zadovoljni”.
Zadovoljstvo z omejenim rokom trajanja. Kako ubijajoče je spoznanje
tadej pretner wrote:
Osnovno pa je, da ni ničesar, kar “bi se nam zgodilo” – vse kar se nam dogaja je projekcija našega uma.
Ubijajoče sem napisala, ker tako doživljam. Projekcija mojega uma se je brezmadežno razgalila pred menoj – in ja, skoraj nejeverno besna sem. Jezna in žalostna. Neizmerno žalostna. To niso prazne besede – je opis mojega stanja, če in ko se mu prepustim oz. me prežame brez vsakršne možnosti bremzanja…
Vendar nisem žalostna zaradi pogreba svojega ega temveč sem žalostna zaradi pogreba svojih iluzij. Nikjer ne zaznavam tako opevane brezpogojne ljubezni – zaznavam prisilo : davno zaradi odnosov, pred časom zaradi joba, sedaj preko zdravja.
tadej pretner wrote:
In kaj pomeni preživetje ega? Pomeni preživetje tvojih blokiranih energij. Ni sicer prijetno, a sprocesirala boš ujete energije in lastno energijo, ki je ujeta v telesih bolečine in bedastih prepričanjih vrnila v svoj sistem!!!!!
Sistem ???? Sory, kljub uspešnim in drastičnim korakom prepuščanja in kljub navdihajočemu opazovanju zaznavam v tem sistemu neomajno prisilo in neustavljivo moč. Že kar nekaj časa mi je jasno, da sistem deluje v skladu s Celoto. In sprejemam, da sem njen del. Ampak moja iluzija brezpogojne ljubezni je strta… Le zakaj bi sprocesirala ujete energije za sistem, kateremu nisem dorasla in zanj nisem voljna
Tadej, prosim, da na tale post ne odpišeš – vse mi je jasno in znano – in svobodna volja je pretajena oblika prisile. Trenutno dvomim, da sem sposobna in zmožna prevzeti POPOLNO IN ZAVESTNO ODGOVORNOST…
Irena2013-05-07 12:57:42
7. 5. 2013 ob 15:42 #19586CristinaČlanBerem vajine poste tukaj in “upiranje” Irene, da bi znova začela proces prisotnosti in “vzpodbujanje” Tadeja naj le znova poskusi. Mogoče se bo komu zdelo neprimerno, vendar bom vseeno opisala svojo izkušnjo s procesom prisotnosti.
Začela sem ga 2x. Prvič sem odnehala, ker sem kar naprej jokala in sem komaj vozila v službi. Oči so se mi dobesedno vnele od joka in sem morala nehati. Kar me muči, kar me pač žalosti v tem življenju, se je potenciralo za večkrat. Z dihanjem se negativne misli in z njimi povezana čustva okrepijo in so prisotna, v mojem primeru 24 ur na dan. Mislim, da Tadej temu pravi, da jih spravimo v gibanje. Čez nekaj časa sem začela ponovno, ker sem se želela rešiti svojih težav. Vzpodbujalo me je mogoče tudi to, da so nekateri pisali tako navdušeno o svojih rezultatih. Pač ne bom taka reva, da ne bi šla do konca..če pa drugim gre, bo šlo tudi meni. In sem začela znova. In zraven brala tale forum, se učila in se poskušala ravnati po nasvetih. Prišla sem do 7 tedna. Vse hudo je že zelo butalo ven. Pričakovala sem, da se bodo pravzaprav sčistili stari travmatični dogodki, ki so mi zapustili sledi in oblikovali moja negativna prepričanja sedaj. Ampak ni bilo tako, kajti ugotovila sem, da je vse s čim sem se mučila že prej, pač samo močnejše, bolj boleče in stalno prisotno. Ponovila se je zgodba prvega poskusa.
Pomembno pri procesu prisotnosti ni samo to, da ti spraviš na plano boleče misli, čustva, ampak, da jih pravilno sprocesiraš. Kljub vsemu kar je napisal Tadej tega nisem znala ali pač zmogla speljati. Sama sem se znašla na robu, z vso bolečino, obupom, brez izhoda. Ravno zaradi svoje izkušnje opozarjam, da ta proces ni za ljudi, ki nimajo zraven sebe nekoga, ki bi jih v težkih trenutkih podrpl, jim znal svetovati, ko jim je hudo. Proces je močan in mogoče se bo težko sestaviti skupaj, če se vse kar butne ven, ne bo sprocesiralo. Žal, je moja izkušnja takšna.lep pozdrav vsem
7. 5. 2013 ob 17:09 #19587IrenaČlanCristina wrote: vendar bom vseeno opisala svojo izkušnjo s procesom prisotnosti.
Hvala za tvojo izkušnjo
Cristina wrote: Kar me muči, kar me pač žalosti v tem življenju, se je potenciralo za večkrat. Z dihanjem se negativne misli in z njimi povezana čustva okrepijo in so prisotna, v mojem primeru 24 ur na dan. Mislim, da Tadej temu pravi, da jih spravimo v gibanje.
…spravimo v gibanje se temu (tudi mojemu joku) reče – ok.
Sem se pač spravila v gibanje z nekim drugim sistemom , ki meni ustreza – “tehnik” enostavno ne prenesem in jih nisem zmožna izvajat. Različne (druge) vaje pozornosti so mi pisane na kožo (in pod njo) – in to tudi že nekaj let počnem.
Cristina wrote: Pomembno pri procesu prisotnosti ni samo to, da ti spraviš na plano boleče misli, čustva, ampak, da jih pravilno sprocesiraš.
Vem, da gre za umove konstrukte (najsi bo to tehnika ali vaja npr.),a nič manj umsko mi ne zveni procesiranje. Povrhu še pravilno , torej ne napačno .
Energija se mi z mojimi vajami tudi pooočasi vrača in tako vzpostavlja pogoje za še več gibanja . Od leta 2002 je pač pri meni tako, da se BOJIM CONE NEKOMFORTA. Sicer navkljub strahu vztrajno in nežno brcam v nove nivoje (drugače sploh ne bi bila, kakršna zdaj sem , tam, kjer sem), a ta strah me hromi in ubija željo po praznini.
7. 5. 2013 ob 18:36 #19588tadej pretnerModeratorIrena wrote:
Pomembno pri procesu prisotnosti ni samo to, da ti spraviš na plano boleče misli, čustva, ampak, da jih pravilno sprocesiraš.
Vem, da gre za umove konstrukte (najsi bo to tehnika ali vaja npr.),a nič manj umsko mi ne zveni procesiranje. Povrhu še pravilno , torej ne napačno .
.
Ene par kratkih:-Irena, um sloni na “ujeti energiji”.– Če bi bilo procesiranje umsko, bi mu bila kos, tako pa mu nisi. Procesiranje pravzaprav OGROŽA um.
– Glede pravilno – napačno, pa tole: le dve možnosti sta; ali ujete energije v procesu sprocesiraš, ali pa jih ne. Ne sprocesiraš jih takrat, ko energij, ki pridejo v gibanje, nisi sposoben opazovati, ampak te potegnejo v svoj vrtinec in se z njimi identificiraš. To je potem tako, kot bi si z drekom rit brisal. Kadar se nekomu to dogaja, je treba pač z ustreznimi vajami najprej okrepiti “notranjega opazovalca”, proces prisotnosti pa izvajati zelooooooooo nežno. -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.