Samoanaliza
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Samoanaliza
- This topic has 25 odgovorov, 7 glasov, and was last updated 11 years, 6 months nazaj by Ceres.
-
AvtorPrispevki
-
5. 5. 2013 ob 14:47 #19544tadej pretnerModerator
Irena wrote:
Jaz poskušam sproti,ko se slab filing glede nečesa pojavi, si ga ‘ogledam’ in ga razčlenim zakaj in od kje prihaja…
Ogledati, OPAZOVATI je point – umska telovadba kasneje pa izniči “biti tu in zdaj”. Um vedno sodi o prav in narobe… opazovanje pa pomeni brezpogojno sprejemanje.
Bravo Irena!Vesna, problem uma je, da vrednost neke izkušnje presoja glede na to, kako prijeten/neprijeten odziv izkušnja sproži v nas. In pogostokrat mislimo, da je nekaj narobe, čim pride do izkušnje, ki jo um prepozna kot neprijetno. Spomni se predavanja o telesu bolečine oziroma o karmični energiji. Privlačimo izkušnje, ki imajo potencial sprocesiranja teles bolečine oziroma sprostitve karmične energije, a le takrat, kadar vanje vstopimo in jih skozi sebe prepustimo. Takrat neko telo bolečine sprocesiramo in okrepi se nam raven notranje moči. Na ta način zorijo naše kvalitete. Če je “vse dobro”, jih ne razvijamo (cona konforta). Včasih so na kolektivni ravni potrebne zelo hude stvari, da nas usmerijo v razvoj – misliš da bi Che Guevara razvil potenciale, zaradi katerih ga poznajo po vsem svetu, če na Kubi ne bi bilo državljanske vojne?Premlevanje, “zakaj se nam je nekaj zgodilo” je tipična reakcija ega, ki sprememb ne želi in skuša vse razumeti, da bi skozi razumevanje našel varnost. In da je mera polna, ob tem mislimo, da stvari ozaveščamo. Na ta način ozaveščamo le zgodbe svojega ega. Resnično ozaveščanje temelji na tem, da se zavedamo problemov (situacij, v katerih konstantno izgubljamo energijo) in ozavestimo modele vedenja, ki jih takrat uporabljamo. Osnovno pa je, da ni ničesar, kar “bi se nam zgodilo” – vse kar se nam dogaja je projekcija našega uma.5. 5. 2013 ob 18:05 #19545v3sn4ČlanTo razumem in lahko rečem, da se mi nasploh bistveno manj dogaja,da me kaj vrže iz tira (povezano dihanje) oz. da sploh začutim kakršenkoli nemir v situacijah, ki so mi bile svoje čase travmatične
Ker sem mal ‘tehnično’ naravnana,mi je pa zanimivo (pri sebi n drugih) opazovanje,povezovanje in vpliv ‘temnih človeških plati’ na fizično telo..ampak to je že druga tema6. 5. 2013 ob 15:31 #19557pikica52Člantadej pretner wrote:
Jaz poskušam sproti,ko se slab filing glede nečesa pojavi, si ga ‘ogledam’ in ga razčlenim zakaj in od kje prihaja…
Ogledati, OPAZOVATI je point – umska telovadba kasneje pa izniči “biti tu in zdaj”. Um vedno sodi o prav in narobe… opazovanje pa pomeni brezpogojno sprejemanje.
Bravo Irena!Vesna, problem uma je, da vrednost neke izkušnje presoja glede na to, kako prijeten/neprijeten odziv izkušnja sproži v nas. In pogostokrat mislimo, da je nekaj narobe, čim pride do izkušnje, ki jo um prepozna kot neprijetno. Spomni se predavanja o telesu bolečine oziroma o karmični energiji. Privlačimo izkušnje, ki imajo potencial sprocesiranja teles bolečine oziroma sprostitve karmične energije, a le takrat, kadar vanje vstopimo in jih skozi sebe prepustimo. Takrat neko telo bolečine sprocesiramo in okrepi se nam raven notranje moči. Na ta način zorijo naše kvalitete. Če je “vse dobro”, jih ne razvijamo (cona konforta). Včasih so na kolektivni ravni potrebne zelo hude stvari, da nas usmerijo v razvoj – misliš da bi Che Guevara razvil potenciale, zaradi katerih ga poznajo po vsem svetu, če na Kubi ne bi bilo državljanske vojne?Premlevanje, “zakaj se nam je nekaj zgodilo” je tipična reakcija ega, ki sprememb ne želi in skuša vse razumeti, da bi skozi razumevanje našel varnost. In da je mera polna, ob tem mislimo, da stvari ozaveščamo. Na ta način ozaveščamo le zgodbe svojega ega. Resnično ozaveščanje temelji na tem, da se zavedamo problemov (situacij, v katerih konstantno izgubljamo energijo) in ozavestimo modele vedenja, ki jih takrat uporabljamo. Osnovno pa je, da ni ničesar, kar “bi se nam zgodilo” – vse kar se nam dogaja je projekcija našega uma.6. 5. 2013 ob 15:37 #19558pikica52Članpozdravljeni vsi skupaj,
Vidim, da me je spodnji Tadejev odstavek res pretresel , tako da tudi odgovoriti več ne znam.Premlevanje, “zakaj se nam je nekaj zgodilo” je tipična reakcija ega, ki sprememb ne želi in skuša vse razumeti, da bi skozi razumevanje našel varnost. In da je mera polna, ob tem mislimo, da stvari ozaveščamo. Na ta način ozaveščamo le zgodbe svojega ega. Resnično ozaveščanje temelji na tem, da se zavedamo problemov (situacij, v katerih konstantno izgubljamo energijo) in ozavestimo modele vedenja, ki jih takrat uporabljamo. Osnovno pa je, da ni ničesar, kar “bi se nam zgodilo” – vse kar se nam dogaja je projekcija našega uma.Hvala Tadej za prijetno zaušnico7. 5. 2013 ob 8:19 #19571IrenaČlantadej pretner wrote: Premlevanje, “zakaj se nam je nekaj zgodilo” je tipična reakcija ega, ki sprememb ne želi in skuša vse razumeti, da bi skozi razumevanje našel varnost.
Ne morem “ne pogledati” nazaj . V naši kulturi in ob naši vzgoji (prepričana sem, da to ni le moja izkušnja!) je ego-ozaveščanje pomembna stopnica na osebni razvojni poti. Potopiti se v svet energij IN informacij – najsi bo s karmično diagnostiko ali drugim načinom iskanja varnosti IN smisla – je POMEMBNO.
Pomembno je zaradi “dotikanja” in “odpiranja” h globini realnosti, ki ni le to, kar v procesu odraščanja spoznamo kot “edino, znanstveno dokazano” realnost. Ego ukvarjanje je vendarle delovanje, ki prej ali slej predre našo “jajčno lupino”.
Da ego najprej išče varnost skozi svojo verzijo varnosti je povsem naravno in sprejemljivo. Kajti vzporedno z odstiranjem “varnosti” narašča ZAUPANJE. Le-to pa daje “zeleno luč” za hotene spremembe…
tadej pretner wrote: In da je mera polna, ob tem mislimo, da stvari ozaveščamo. Na ta način ozaveščamo le zgodbe svojega ega.
Zato sem tudi vajo samoanalize predstavila na forumu. Dojeti njegovo moč in način delovanja v nas samih je pomembno spoznanje, da sploh lahko (analitično-logično vzgojeni in naučeni) preidemo po malem tudi na “desno stran” možganov in hkrati v SRCE. Tako počasi ozaveščamo svojo lastno trojnost
tadej pretner wrote: Resnično ozaveščanje temelji na tem, da se zavedamo problemov (situacij, v katerih konstantno izgubljamo energijo) in ozavestimo modele vedenja, ki jih takrat uporabljamo.
Ja, iz osnovne šole napredujemo v srednjo
tadej pretner wrote: Osnovno pa je, da ni ničesar, kar “bi se nam zgodilo” – vse kar se nam dogaja je projekcija našega uma.
In na faksu spoznamo, da smo potrebovali vse tri ravni “izobrazbe” – za osebni razvoj in rast. Različni kot smo, smo se na posamezni ravni potrebovali zadrževati različno dolgo z različno intenziteto…
In sedaj lahko znani izrek: ” Vse poti vodijo v Rim ” z zaupanjem v varnost in voljnostjo za spremembe pretvorimo v ” Vse poti vodijo v Mir”
7. 5. 2013 ob 9:04 #19572tadej pretnerModeratorIrena wrote:
Ne morem “ne pogledati” nazaj . V naši kulturi in ob naši vzgoji (prepričana sem, da to ni le moja izkušnja!) je ego-ozaveščanje pomembna stopnica na osebni razvojni poti. Potopiti se v svet energij IN informacij – najsi bo s karmično diagnostiko ali drugim načinom iskanja varnosti IN smisla – je POMEMBNO.Pomembno je zaradi “dotikanja” in “odpiranja” h globini realnosti, ki ni le to, kar v procesu odraščanja spoznamo kot “edino, znanstveno dokazano” realnost. Ego ukvarjanje je vendarle delovanje, ki prej ali slej predre našo “jajčno lupino”.
Da ego najprej išče varnost skozi svojo verzijo varnosti je povsem naravno in sprejemljivo. Kajti vzporedno z odstiranjem “varnosti” narašča ZAUPANJE. Le-to pa daje “zeleno luč” za hotene spremembe…
Irena, nisem prepričan da razumem, kaj si hotela povedati, sploh zato, ker mi deluje del, ki ga tule citiram in ostalo, kar nisem citiral rahlo izključujoče.
Zakaj je do nečesa prišlo, pač ne moremo vedeti – bolj zavesten je sistem, bolj prepleteni so vzroki. Razumljivo pa je, da je treba spoznati mehanizme ega, iz česa izhajajo, arhetipske finte, v katerih delujemo …Če ega ne zmoreš opazovati, ti itak vlada.Iskanje varnosti ega pa iz pozicije našega razvoja ni sprejemljivo. Iskanje varnosti je znak pomanjkanja energije, nekaterih kolektivnih strahov (najmanj dveh – strah pred tem, da se prepustiš življenju in strah pred tem, da nisi dovolj dober) in tvori cono konforta, ki nam preprečuje razvoj.7. 5. 2013 ob 9:43 #19573IrenaČlantadej pretner wrote:
Irena, nisem prepričan da razumem, kaj si hotela povedati,
Si pa z odgovorom razjasnil mojo lastno nejasnost meni.
Nimam energije za naprej.
In še huje: v meni je tak mega strah, da se ne upam odpreti dotoku energije…
In še mnogo huje: vso razpoložjivo energijo up0rabljam za to, da ostanem zaprta…
Irena2013-05-07 09:43:46
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.