Sam svoj terapevt?

[snowcat :)]

tadej pretner wrote:

snowcat :) je napisal/a:

Tadej, čisto informativno vprašanje vezano, na podatek, da Ozzi ,,trza,, ….če to prav razumem se gre za spontani gib organizma, organizem sam nekako poveže vse skupaj, da fizično telo dejansko trzne….če pri Ozziju prihaja do trznaja, potem obstajajo povezave ali ne ?? Ni nujno, da po klasičnih poteh, ampak nekako se ustvarijo in telo trzne.
snowcat

Najverjetneje povezave do določene mere obstajajo in to po klasičnih poteh. Res pa je, da sem preslab poznavalec klasične medicine, da bi vedel, ali lahko subliminarne zaznavne poti privedejo do takšnih trzajev – do recimo občutka srha ali ščemenja na površini telesa lahko, za trzaje pa morajo po mojem vsaj do neke mere obstajati povsem klasične povezave. Kar se mene tiče, je v terapevtskem smislu dobra ideja Ceresini barsi, podprti s torzijskim poljem zemeljske kvalitete, ki bi ga ob tem pomagal ustvariti še kdo. In takšno seanso seveda lahko izpeljemo. 

tadej pretner wrote:

snowcat :) je napisal/a:

Prana …..hm…..zanimalo me je :

1/ zakaj človek verjame, da mora jesti ??
Če pomislimo na prvo žogo je odgovor prav na dlani – človek je namestil sam sebe med živalsko vrsto, pač en organizem med ostalimi na tem planetu. Zakaj ? Hm, že samo dejstvo, da mama ima materinsko mleko po porodu namiguje, da človek, isto, kot drugi organizmi, mora prejemati hrano od zunaj in naj bi bilo to ISTO, kot pri ostalih živih organizmih na planetu. A je res tako ?? Kaj pa če je to samo, dokler se na razvije ,,spomin,, na KDO/KAJ človek dejansko je ??

2/ kaj je potrebno, da človek preživi na prani ??
Že samo vprašanje pod točko 1/ ponuja odgovor. Recimo, da je res cela ta zgodba o potovanju duš, razvoju zavesti posameznika. Rodi se na planetu v 3D svetu. Ali to pomeni, da mora CELO svoje življenje biti odvisen in usmerjati svojo pozornost na preživetje v smislu vzdrževanja prepričanja, da brez hrane njegovo telo umre ?? Anorexik umre zato ker se je ,,odločil,, da ne bo sprejemal energije v obliki hrane in tudi drugih oblik (to pa je podzavestna odločitev sebedestruktivbosti). Drugače rečeno ODREŽE se od sveta. Pranojedec, pa ,,samo,, ZAMENJA ,,tip,, hrane. Tip vira energije.

Vprašanja tipa – zakaj človek potem ima črevesje ?? Izhaja iz opazovanja in analiziranja živali, drugih organizmov. Prav možno je, da črevesje ima prav drugo funkcijo in to, da ,,melejo,, hrano povzroča IZGUBO energije. Prav možno je, da črevesa se trudijo se ZNEBITI tega, ki prihaja noter prav zaradi tega, da bi LAHKO izvajali svojo funkcijo. In isto dela cel organizem, ZNEBIVA se smeti, ki pride noter. Prav možno je, da bi človek LAHKO živel več od 500 let. Prav možno je, da človeka dejansko drži po koncu njegovo PREPRIČANJE/VERA/VEDENJE da MORA jesti in ne sama vsebina hrane……placebo efekt v najvišji možni obliki realizacije…….ampak obremenjuje črevesje s smetim in posledično izčrpa organizem in crkne…..

Nekako sumim, da pranojedstvo je zelo povezano s zavedanjem se lastne moči in zaupanjem v samega sebe in vesolje. In vse to ima veliko veze s vsemi saboterji in receptorji in vsem tem, ki je na forumih opisano drugje……ki po drugi strani pa je LAHKO tudi samo PREPRIČANJE…..

snowcat

Vsak “povprečen” človek se hrani tudi s prano (poleg običajne hrane, seveda). Recimo da povprečen človek prek hrane na dan zaužije do 3000 kalorij (če bi kdo rad podatek v novih enotah, naj si preračuna; ena kalorija je 4,186 Joulov). Ampak porabi pa jih precej več – fizik F. Katscher je izračunal da, da povprečen človek dnevno porabi 6000 do 9000 kalorij. Razliko pridobi prek prane (hara, čakre …).
Pri vsem skupaj ne gre zgolj za prepričanje, ampak za identifikacijo s fizičnim telesom. Dokler si identificiran s fizičnim telesom, moraš jesti, da preživiš. Ko nisi več, pa ti ni treba. In kdaj s fizičnim telesom nisi več identificiran? Ko v njem ni več napetosti, oziroma ko se ti generalno jebe za vse (veza tema sam svoj terapevt)

Po dolgem času vezano na zgoraj zapisano in proces, sem se spomnila na žlico……….snowcat

Lepo je če deliš

[AVATAR]

ozelot wrote: Danes sem smotan.

V bistvu nisi smotan.

Tvoj problem, ki si ga na nek način nočeš priznati, je ta, da si končal na stolu.

Obstajajo celo tvoje izjave, da je to v tvoje dobro in si celo zadovoljen s tem stanjem. (( Nihče mi ne bo kvačkal, da je to res ))

Dejansko pa bi se rad tega stola rešil, pa če tudi bi od samega Hudiča dobil pomoč, da te postavi na noge.

Na vprašanje od Snowcat; Kaj si v resnici želiš…

V sebi si želiš, da bi se lahko vrnil skozi čas in preprečil to, kar se je takrat zgodilo.

Lepo je če deliš

[ozelot]

AVATAR wrote:

ozelot je napisal/a:

Danes sem smotan.

V bistvu nisi smotan.

Tvoj problem, ki si ga na nek način nočeš priznati, je ta, da si končal na stolu.

Obstajajo celo tvoje izjave, da je to v tvoje dobro in si celo zadovoljen s tem stanjem. (( Nihče mi ne bo kvačkal, da je to res ))

Dejansko pa bi se rad tega stola rešil, pa če tudi bi od samega Hudiča dobil pomoč, da te postavi na noge.

Na vprašanje od Snowcat; Kaj si v resnici želiš…

V sebi si želiš, da bi se lahko vrnil skozi čas in preprečil to, kar se je takrat zgodilo.

Kdo bi vedel.

Pravzaprav sem bolj kompleksen kot se zdi na 100. pogled. Takrat ko sem se poškodoval se mi je uresničilo veliko želja in nekatere osnovane na poškodbi se mi še sedaj izpolnjujejo. To ne morem zanikat. Glede na svoj karakter ki mi povdarja maščevalnost pa ne morem odpustiti da sem se dal tako zlahka polomit. Jest sem vedno rekel da sam ne grem v grob in tudi ko me je obkolilo 15 fantov pred diskotam sem reku da bom vsaj enega sabo vzel in tako je bilo. Tu v tem zadnjem primeru pa enostavno nisem imel šans in to mi ne da miru.

Včasih malo za šalo malo zares obrnem kako karto…ponavadi so to kake angelske al kak podoben šmorn…večkrat sem poslušal Basharja, mojstre, terapevte,..In vsi sprašujejo: “česa si tvoje srce iskreno želi?” Jaz večkrat poizkušam to ugotovit a sem nekako preveč razumski. Že ko mi uspe ujet občutek srčne smeri je nekako ne zmorem prevest v razum da bi jo lahko definiral. Skratka moja pamet ne ve kaj si srce želi. Zaenkrat si želim miru v sebi edino to vem.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[AVATAR]

ozelot wrote:

AVATAR je napisal/a:

AVATAR je napisal/a:

Danes sem smotan.

V bistvu nisi smotan.

Tvoj problem, ki si ga na nek način nočeš priznati, je ta, da si končal na stolu.

Obstajajo celo tvoje izjave, da je to v tvoje dobro in si celo zadovoljen s tem stanjem. (( Nihče mi ne bo kvačkal, da je to res ))

Dejansko pa bi se rad tega stola rešil, pa če tudi bi od samega Hudiča dobil pomoč, da te postavi na noge.

Na vprašanje od Snowcat; Kaj si v resnici želiš…

V sebi si želiš, da bi se lahko vrnil skozi čas in preprečil to, kar se je takrat zgodilo.

Kdo bi vedel.

Pravzaprav sem bolj kompleksen kot se zdi na 100. pogled. Takrat ko sem se poškodoval se mi je uresničilo veliko želja in nekatere osnovane na poškodbi se mi še sedaj izpolnjujejo. To ne morem zanikat. Glede na svoj karakter ki mi povdarja maščevalnost pa ne morem odpustiti da sem se dal tako zlahka polomit. Jest sem vedno rekel da sam ne grem v grob in tudi ko me je obkolilo 15 fantov pred diskotam sem reku da bom vsaj enega sabo vzel in tako je bilo. Tu v tem zadnjem primeru pa enostavno nisem imel šans in to mi ne da miru.

Včasih malo za šalo malo zares obrnem kako karto…ponavadi so to kake angelske al kak podoben šmorn…večkrat sem poslušal Basharja, mojstre, terapevte,..In vsi sprašujejo: “česa si tvoje srce iskreno želi?” Jaz večkrat poizkušam to ugotovit a sem nekako preveč razumski. Že ko mi uspe ujet občutek srčne smeri je nekako ne zmorem prevest v razum da bi jo lahko definiral. Skratka moja pamet ne ve kaj si srce želi. Zaenkrat si želim miru v sebi edino to vem.

Če je človek privezan na stol, mu nobene uresničene želje ne pomagajo.

To je isto kot revščina, okoli sebe imaš vse kar ćloveku srce poželi, vendar tega ne more uporabiti – vzeti.

Ne vem, to o notranjem miru, ki ga toliko žvekajo duhovneži…

Človek ima vedno v ozadju občutek tesnobe, primarna osnova te tesnobe je, ker se zaveda svoje minljivosti, ve da bo umrl.

Sekundarni del tesnobe pa predstavljajo neizpolnjene potrebe – hrepenenja – hotenja – želje – namere, in tega občutka tesnobe iz ozadje se človek enostavno ne more znebiti.

JA, povezano dihanje, meditacije ter ostale stvari – zadeve s katerimi bi se naj ZAMOTIL, začasno pozabil na prisotnost tesnobe, vendar ga ne moreš, dokler ne narediš – izkusiš, to kar želiš.

Oshota nisem nikoli bral, ali sledil njegovim naukom, mi pa je ena njegoa izjava precej smiselna…

Da človek, ne more napredovati v svojem življenju, dokler ne izkusi – poteši to po čem ga žeja.

Isto je pri tebi, vse to kar žvekaš – s čim se ukvarjaš, da bi se nekako izvlekel – pomiril nima efekta, nima dejanske uporabne vrednosti, tako ostajaš v polju tesnobe, ker stvari – zadeve ne gredo naprej.

Saj poznaš tisti mučen občutek, da si nekje obstal in se ne premakneš naprej.

Lepo je če deliš

[ozelot]

Bodi previden česa si želiš kajti uresničilo se ti bo. Ko si nečesa zaželiš moraš specifično izrazit željo na kakšen način, kdaj, kje,… naj se zgodi ker če se bo po svoje ga utegneš najebat. Če se bo pa po tvoje se bo pokazalo pa en kup pomanjkljivosti zaradi katerih boš imel veliko težav.

Svoboda. Svoboda ima lahko več definicij ker si jo vsak lahko razlaga po svoje ali na več načinov hkrati. Zame se je na dan poškodbe zgodila nekakšna “osvoboditev” ki jo imam za zelo strateško v mojem življenju. Od tistega dne naprej od mene nihče nič ne pričakuje oziroma zahteva. Pravzaprav malo lažem… začelo se je dogajati da ljudje preveč verjamejo vame in preveč upajo zame kar me spet obremenjuje.

Zmelkow ima prav. Smisel življenja je ležanje na plaži. Vedno sem rad delal razne stvari a vedno le tisto kar sem se sam zmislil. Če sem hotu nabirat zvončke sem nabiral zvončke, če pa me je nekdo prehitel in dve sekundi prej predlagal naj grem nabrat zvončke me je vse minilo. Tako je še zdej. Torej med drugim hočem reči da sem rad aktiven ampak le zase. Pa četudi je to kakršnakoli pomoč drugim.

Pred poškodbo sem kot otrok s slabo samozavestjo (ko sem bil mejčken mi je nona rekla da nikoli ne bo nič iz mene…zdej mi gre to večkrat po glavi pa nevem ali samo iščem izgovor ali mi je takrat to res tako zelo načelo samozavest) vedno poskušal pokazat da sem dober, vreden, nezamenljiv,..in večkrat mi je to na raznih področjih življenja tudi uspelo. Iz tega je sledilo da so me naenkrat vsi rabili in sem bil k kurbica na poziv. V sebi sem si želel drugačnega življenje a konkretno se tega nisem zavedal ali o tem razmišljal. Nisem vedel da lahko človek reče “Ne.” Na dan poškodbe je bilo tega končno konec. Bil sem osvobojen. Mogoče me med drugim oklepanje tovrstne svobode sedaj zadržuje v stanju v karšnem sem.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[ozelot]

Notranji mir je pomemben da lahko stvari ki jih počneš iz miru ne iz potreb, želja, hotenj,.. poleg tega smatram za mir tudi to da sam sebe nebi vedno nekam gnal. Da bi mi bila eksistenca povsem dovolj za trenutek. Da mi nebi bilo treba odgovarjat recimo na poste na forumu ali dvigovat telefona ko zvoni.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[AVATAR]

Hočem ti na kratko povedati…

Da ne boš imel miru, dokler boš na stolu in dokler ne boš dokončal – potešil tistega, kar te grize v tebi, pa če je to tudi, da spraviš pod zemljo 15 ljudi, konc koncev, zemlja rabi gnoj.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki