Sam svoj terapevt?
- This topic has 301 odgovor, 19 glasov, and was last updated 7 years, 10 months nazaj by
.
-
ah ja …konflikt je v trenutku …kolerik bo ponorel , flegamtik bo sprejemal “vse brezpogojno”
, melanholik bo začel jokat …sangvinik pa pretirano govorit , da bo še kaj dobil po ustih morda …skratka …nimam deset ločitev nad sabo in kompliciranih partnerskih odnosov …pa vseeno ..ko si v konfliktu kakršnem koli ….privre točno to ven kar si, kar nosiš v sebi ..recimo ( pa pustimo vse podrobnosti kaj smo kaj nosimo , kaj smo podedovali itd itd)in jp ..se strinjam …pozornost , ozaveščenost prizemljenost ..čustvena inteligenca …zdaj pa kolko jo kdor premore …
In mal vaje …to se da tud naučit …se naučit pogovarjat, po moje je to bistvo …znati se pogovarjat.***************Tako da je kar oboje ( gornja posta) …prvo je bolj instinktivno podzavestno reagiranje ..drugo pa zavestno …te ne spravi iz centra…ampak temperament je tak kot je …
….Kolko je pa kdo uspešen ..se pa itak vidi vsak dan …če je saj kanček samokritike …strelka2014-06-15 10:53:24
janko wrote:
pomoje pa ne.
izražanje tega je stvar ozaveščenosti, prisotnosti, prizemljenosti… oz. ne vem, kako temu pravite v vašem strokovnem jeziku.Ne vem sicer, koga tukaj misliš kot “vi”. Moj point je bil, če karikiram, da npr. Italijani si stalno izražajo ljubezen, še med bežnimi frendi, “ti amo”, sem živela med njimi, vem, in so me kar naprej vsi ljubili,
, na Balkanu je itak patetika, “umro bi zate”, “rodila sam se samo da tebe vidim”… itd.. saj se to vidi v muzki, no pa tudi sicer je nekaj na tem, na angleškem dvoru je pa izražanje čustev interpretirano, da je to za barbare in nižjo klaso npr. Nekaj drugega je pa seveda izsiljevanje s temi izjavami, in tu se popolnoma strinjam, ja.janko wrote:
skratka ja… če grem malo dlje nazaj… ko ste neki govoril o
brezpogojni ljubezni in se še 1x ponovim…
brezpogojna ljubezen
je tudi pomoje točno to… da se ti jebe za vse…
kar pa ne
pomeni, da si do vsega egoistični ignorant.
in glasni izlivi tako
ljubezni, kot sovraštva… navadne psihične motnjejanko wrote:
pomoje… pa je točno tako…
ker…
govora je namreč o
stvareh, ki od zunaj… nam prinašajo notranje
zadovoljstvo.
brezpogojno ljubiti se pomoje ne da samo enega dela
stvarstva.
in kot piše ozelot… se na to punco “priklopi”
občasno… kar mi je samo še en signal, da je to odvisnost.strelka wrote:
konflikt je v trenutku …kolerik bo ponorel , flegamtik bo
sprejemal “vse brezpogojno“
, melanholik bo začel jokat …sangvinik pa pretirano govorit , da
bo še kaj dobil po ustih morda …Ceres wrote:
pomoje pa ne.
izražanje tega je stvar ozaveščenosti, prisotnosti, prizemljenosti… oz. ne vem, kako temu pravite v vašem strokovnem jeziku.Ne vem sicer, koga tukaj misliš kot “vi”. Moj point je bil, če karikiram, da npr. Italijani si stalno izražajo ljubezen, še med bežnimi frendi, “ti amo”, sem živela med njimi, vem, in so me kar naprej vsi ljubili,
, na Balkanu je itak patetika, “umro bi zate”, “rodila sam se samo da tebe vidim”… itd.. saj se to vidi v muzki, no pa tudi sicer je nekaj na tem, na angleškem dvoru je pa izražanje čustev interpretirano, da je to za barbare in nižjo klaso npr. Nekaj drugega je pa seveda izsiljevanje s temi izjavami, in tu se popolnoma strinjam, ja.
Ceres, Janko govori o ozaveščenosti, prisotnosti in
prizemljenosti. Kaj sploh vse to je?O prizemljenosti lahko precej sklepamo že iz strelkinega posta.
Flegmatiku vlada element zemlja – jebe se mu. In gremo naprej –
iz česa po ezoteričnih načelih nastane element zemlje? – Nastane s
sintezo prejšnjih treh. Sam po sebi torej pomeni integracijo, v tej
integraciji pa se ti jebe za vse.K ozaveščenosti in prisotnosti pa sodi (tudi) zavedanje splošne medsebojne
povezanosti. Ceres, v svojem postu govoriš malo bolj razširjeno o
podobnem štosu kot strelka – Kako nekdo izraža ljubezen oziroma
kakšen je čustven odziv, ki ga zazna izven sebe. Pri nepogojeni
ljubezni pa je ta nepogojenost stanje duha, stanje povezanosti. Nimaš
potrebe, da o čemerkoli govoriš – nihče in nič ti ne dvigne
tlaka zaradi dejanja ali pojavnosti kot takšne, saj je vse le del tebe – ko pa začutiš
vibro, s katero zaresoniraš, pa se, recimo temu »osebna izmenjava
ljubezni« preprosto zgodi.Nekaj postov nazaj sem omenil bejbo, ki redno vadi in je z
energijskimi vajami skenslala fobijo pred kačami. Mislim, da je na
najboljši poti, da začne v celoti živeti nepogojenost. Pred nekaj
dnevi sva se videla in povedala mi nekaj izjemno zanimivega za kontekst tele teme: »Na eni
od občin sem odgovorna za finance. Logično je, da ni vedno vse prav
za vse, da te hoče vedno kdo minirati, ti podtikati nepravilnosti,
očitati nesposobnost itd. Tako je bilo tudi na zadnjem sestanku (ne
vem kakšnega) sveta. Nekdo je imel besedo in mi začel očitati kup
nepravilnosti in nesposobnost, na način, ki je bil gledano iz moje
perspektive čisto sranje. Ni se me dotaknilo – gledala sem ga in
presenečeno opazila, da bi ga najraje objela.«V glavnem, kakorkoli obrneš – za moje pojme tip (janko) s svojimi posti potrjuje mojo nedavno tezo, ki jo je komentiral kot moje pihanje na dušo
.tadej pretner wrote:
Ja, jaz to čisto štekam, samo govora je bilo o odnosu (Ozelot je začel). Stelka je objavila intervju s Sanjo Rozman, ki je pa lepo povedala, da partnerska ljubezen ne more biti brezpogojna in jaz se s tem popolnoma strinjam. Lahko si v tej vibri sam s sabo in s celim svetom, lahko se najdeta dva taka posameznika skupaj v tej vibri, kar je redko (ker niti nimaš potem potrebe po partnerskem odnosu), partnerstva so pa (sem enkrat že napisala) poligon za uravnotežanje naših energij znotraj sebe, in kot taka po naravi pogojena.
Ja, tako je, dokler niso te energije uravnotežene. Potem dobi partnerstvo povsem drugačno dimenzijo – med drugim sploh nimaš potrebe, da sta vse čas skupaj, niti potrebe da veš, kaj partner počne, ko ni s tabo; kadar pa sta skupaj, je ql.
V bistvu sploh nimaš potrebe po parterju: če je, je fajn, če ga pa ni, je pa čist isto fajn.
Ceres2014-06-15 12:29:02
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.