Sam svoj terapevt?

Prikaz 120 prispevka (od skupno 302)
  • Avtor
    Prispevki
  • #24747
    strelka
    Participant

    hm po dolgem času primem v roke knjigo in se mi odpre na tej strani …

    podzavestni vzorci po očetu
    -nesprejemanje žensk in podzavestna agresija do njih
    -ženske so manj vredne od moških
    -odvisnost od tega , da imamo vedno prav in podzavestna agresija do tistih, ki po naših merilih nimajo prav
    agresija do sebe in drugih, kadar nam ne uspe prepričat , da imamo prav
    podzavestni vzorci po materi
    -občutek žrtve in zagrenjenost
    – ženske so manj vredne od moških
    -ženske morajo potrpeti , karkoli se zgodi
    -nezadovoljstvo z življenjem
    -potrebno je potrpeti in že nekako se bo vse rešilo …
    ogromno je tega , po moje so to kar univerzalni podzavestni vzorci …Confused..
    in jp ..kako lahko “nakljonjenost” ” ljubezen” če ni uslišana .. hitro preide v golo maščevalnost …
    kot zdaj te pa bom …Confused, boš že vidla-videl…

    strelka2014-06-14 23:40:57

    Lepo je če deliš
    #24751
    glas
    Participant

    janko wrote:

    Danes sem eni punci rekel. “Ljubim te brezpogojno” in potem sem se malo začudil nad sabo kej je zdej to za ena ugotovitev in izjava. Potem sem ugotovil da sem ji to zlahka reku zato ker se je ne bojim in nič ne pričakujem od nje. To da jo ljubim “brezpogojno” sem utemeljil da je zato ker jo nikoli ne sodim in kar naredi je meni povsem sprejemljivo brez pripomb. To da jo “ljubim” sem utemeljil da je zato ker se takrat ko ji posvečam pozornost počutim naravnost čudovito. Če ne mislim na njo potem te energije ni in tega počutja. Se pravi da jo ne ljubim stalno ampak samo ko je v polju moje pozornosti in se povežem z svojim bitom. Njej dovolim da je sprožilec vseh teh procesov v meni. Torej jo ljubim občasno. Nevem pa še vedno ali ima ona kaj od tega.

    Kako naša ljubezen ki jo doživljamo v sebi inficira ljudi ki so k temu dogajanju pripomogli?

    Ko meni reče kaka ženska da me ljubi ponavadi rečem: “čestitam” ker če me res potem je v tistem trenutku res radostna in to je dosežek za čestitke. Nikakor pa ne sprejemam odgovornosti ki jo ponavadi izjava “ljubim te” nalaga prejemniku v smislu “ne me razočarat ali se spreminjat…”

    skratka prjatu… od te punce, k jo imaš brezpogojno rad… si odvisen.
    sem ti poboldal.
    Po tej filozofiji, bi karkoli v življenju nam prinaša radost ali dobre občutke, bila zasvojenost.. temu pa ni tako..
    Je razlika med življenju življenja iz pristne radosti, navdiha, ki izhaja iz, živeti trenutek iz Sebe.. In med dejanjem ko želiš skozi ponavljati užitke, ki veš, da so ti enkrat v preteklosti nudili užitek..

    Kadar se zaciklaš in se začneš oklepati ”preteklosti” namesto sedanjosti, se to dokaj hitro opazi, namreč začneš izsiljevati, zahtevati in početi stvari ki ti niti samemu sebi niso všeč..

    Lepo je če deliš

    “Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

    #24752
    janko
    Član

    glas wrote:

    Danes sem eni punci rekel. “Ljubim te brezpogojno” in potem sem se malo začudil nad sabo kej je zdej to za ena ugotovitev in izjava. Potem sem ugotovil da sem ji to zlahka reku zato ker se je ne bojim in nič ne pričakujem od nje. To da jo ljubim “brezpogojno” sem utemeljil da je zato ker jo nikoli ne sodim in kar naredi je meni povsem sprejemljivo brez pripomb. To da jo “ljubim” sem utemeljil da je zato ker se takrat ko ji posvečam pozornost počutim naravnost čudovito. Če ne mislim na njo potem te energije ni in tega počutja. Se pravi da jo ne ljubim stalno ampak samo ko je v polju moje pozornosti in se povežem z svojim bitom. Njej dovolim da je sprožilec vseh teh procesov v meni. Torej jo ljubim občasno. Nevem pa še vedno ali ima ona kaj od tega.

    Kako naša ljubezen ki jo doživljamo v sebi inficira ljudi ki so k temu dogajanju pripomogli?

    Ko meni reče kaka ženska da me ljubi ponavadi rečem: “čestitam” ker če me res potem je v tistem trenutku res radostna in to je dosežek za čestitke. Nikakor pa ne sprejemam odgovornosti ki jo ponavadi izjava “ljubim te” nalaga prejemniku v smislu “ne me razočarat ali se spreminjat…”

    skratka prjatu… od te punce, k jo imaš brezpogojno rad… si odvisen.
    sem ti poboldal.

    Po tej filozofiji, bi karkoli v življenju nam prinaša radost ali dobre občutke, bila zasvojenost.. temu pa ni tako..
    Je razlika med življenju življenja iz pristne radosti, navdiha, ki izhaja iz, živeti trenutek iz Sebe.. In med dejanjem ko želiš skozi ponavljati užitke, ki veš, da so ti enkrat v preteklosti nudili užitek..

    Kadar se zaciklaš in se začneš oklepati ”preteklosti” namesto sedanjosti, se to dokaj hitro opazi, namreč začneš izsiljevati, zahtevati in početi stvari ki ti niti samemu sebi niso všeč..[/QUOTE]

    pomoje… pa je točno tako…
    ker…
    govora je namreč o stvareh, ki od zunaj… nam prinašajo notranje zadovoljstvo.
    brezpogojno ljubiti se pomoje ne da samo enega dela stvarstva.
    in kot piše ozelot… se na to punco “priklopi” občasno… kar mi je samo še en signal, da je to odvisnost.

    ampak da ostanem na tem primeru.
    ozelot se sprašuje, ker ne ve, če ima tudi tista punca kej od tega…
    pomoje…. ja, ima.
    tudi tista punca s tem, ko nekomu sproža tako lepe filinge…
    s tem pridobiva na svoji pomembnosti.
    če ji torej ozelotova “brezpogojna ” ljubezen paše…
    je odvisnica tudi ona.

    odvisnost je sicer beseda, ki ima nekako negativni prizvok… in se jo lahko precej razširi, posploši ali zlorabi…
    s tem mislim, da je primerjava iskanja zunanje potrditve sebe ni enakovredna iskanju hrane ali vode.
    kar pa niti malo ne spremeni pomena te besede, pa je nam to všeć ali ne.

    Lepo je če deliš
    #24753
    ozelot
    Participant

    Hmm. .. punco poznam enih 25-30 let. Tako brezpogojno sem jo vidu včeraj in parkrat prej. Zadnja leta nisem imel stikov z njo. Verjetno sem toliko dozorel da mi ni treba drugih sodit in spreminjat da lahko funkcioniram z njimi za povrh vsega sem pa še ujel občutek radosti v njeni družbi. To je to. Simpl k suši.

    Odvisnost pa izvira izključno in občutka da si premalo ljubljen. Jest pa kar se ljubezni tiče znam biti precej egoističen ker ko jest ljubim mi je za druge vseeno. Ne rabim nič drugega. Skratka jest tebe ljubim ti se pa jebi in sam/a poskrbi da prideš do tega. Itak ti kle ne morem pomagat.

    Sicer pa blagor se tistim ki so odvisni od ljubezni. Te droge nikol ne zmanjka in ne more prit do predoziranja.

    In ja, če nekoga ljubiš ima vpliv na njega. Pravzaprav velik vpliv.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #24754
    Ceres
    Participant

    To, da nekoga ljubiš, sploh pa brezpogojno ljubiš, sploh ne vem, če je možno, ker usmerjena ljubezen ne vem, če je še ljubezen. Nekoga imaš lahko rad, pa tudi to ga imaš lahko odgovorno rad, ali pa neodgovorno rad. Odgovorno v tem primeru pomeni, da se zavedaš posledic svojih besed in dejanj zase in za tistega drugega, neodgovorno pa ne…obstaja pa še vse vmes, ker smo itak vsi polni enih delov osebnosti, ki jih nimamo ozaveščene. Izražanje tega je stvar temperamenta, interpretacija izražanja pa gre itak čez vse naše filtre in redko vidimo čisto sliko.

    Lepo je če deliš
    #24755
    strelka
    Participant

    en lušten intervju s Sanjo Rozman …na temo odvisnosti od odnosov …

    strelka2014-06-15 10:01:22

    Lepo je če deliš
    #24756
    janko
    Član

    Ceres wrote: To, da nekoga ljubiš, sploh pa brezpogojno ljubiš, sploh ne vem, če je možno, ker usmerjena ljubezen ne vem, če je še ljubezen. Nekoga imaš lahko rad, pa tudi to ga imaš lahko odgovorno rad, ali pa neodgovorno rad. Odgovorno v tem primeru pomeni, da se zavedaš posledic svojih besed in dejanj zase in za tistega drugega, neodgovorno pa ne…obstaja pa še vse vmes, ker smo itak vsi polni enih delov osebnosti, ki jih nimamo ozaveščene. Izražanje tega je stvar temperamenta, interpretacija izražanja pa gre itak čez vse naše filtre in redko vidimo čisto sliko.

    pomoje pa ne.
    izražanje tega je stvar ozaveščenosti, prisotnosti, prizemljenosti… oz. ne vem, kako temu pravite v vašem strokovnem jeziku.

    kot je stvar iste ozaveščenosti med druigm to, da svojih subjektivnih občutkov ne predstavljaš kot dejstev… in potem na njih vztrajaš, da še sam ne veš več, da so bili to tvoji produkti, pridobljeni na osnovi intuicije ali kakega drugega “pofla”.
    upor soovornika proti tem svojim občutkom, pridobljenih na osnovi pofla pa si razložiš, da si nekomu našel ahilovo peto.

    Lepo je če deliš
Prikaz 120 prispevka (od skupno 302)
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.