relacija sodba-mnenje
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › relacija sodba-mnenje
- This topic has 25 odgovorov, 8 glasov, and was last updated 9 years, 8 months nazaj by strelka.
-
AvtorPrispevki
-
21. 3. 2015 ob 10:26 #28530tadej pretnerModerator
Nataša wrote:
Hm, včasih so rekli, da papir prenese vse. No, internet pa prenese še veliko več. Ravno zato se mi zdi, da ni slabo preverit informacij, ki jih daješ naprej ali v javnost. Ker to je drugače kot pokvarjen telefon in ven potem pridejo zgodbe, ki nimajo na koncu več nobene veze z resnico. Ko pride do javnih osebnosti, se je pa sploh težko zanašat na informacije v medijih, ker njihov namen je več ali manj povečanje naklade. Valjda da ne bomo vsega preverjali, ampak saj tudi vsega ne komentiramo javno … (pa ne govorim zdaj o Primi, ampak nasplošno)
Fino bi bilo, da bi se tegale (odebeljeno) držali novinarji. Na forume pa gledam kot na pogovorni nivo in na njih pač v debati pogostokat uporabimo kaj, kar smo pač nekje prebrali, kar je povsem normalno.
(Btw – Prima je govorile o temle:
http://www.inquisitr.com/1816491/matthew-mcconaughey-gets-death-threats-by-animal-rights-activists-over-hunting-ranch/ ).
Itak se tudi sama strinjaš, da nimamo časa vsega preverjati. Je pa ejstvo, da deluje naš um na sila zanimive načine. Pogostokrat se takrat, kadar se odločimo, da bomo za nekaj pokazali interes, za kaj drugega pa ne, zanašamo na feeling. Ampak prisoten je tudi ego, ki ima rad pojasnila, tako da včasih rečemo – tole me ne zanima zaradi tega in tega. Itak je tako, da so lneke informacije. so npr. za osebo A ključnega pomena, za osebo B popolnoma nepomembne, ampak verjamem, da je fraktalna struktura vesolja pač takšna, da prideš do informacij, ki so ti namenjene. Včasih so v to vpleteni tudi drugi, ki se zato, da ti prideš do informacij, ki so zate pomembne, obnašajo drugače kot običajno.
Primer: Vedno, kadar se je kdo iz Hrvaške zanimal za Šolo za bioterpevte, sem ga usmeril na Ogorevca, ki vodi takšno šolo v hrvaščini. Ampak ko se je za šolo predlanskim zanimala ena Zagrebčanka, tega nisem storil, ampak sem jo vpisal v svojo. Nimam pojma zakaj. Nisem vedel, kdo je, kakšna je, nič. Tako sem se odločil zgolj na osnovi telefonskga pogovora in nikoli prej niti kasneje nisem naredil kaj takšnega.
Ampak kaj je iz vsega skupaj izpadlo?
Bejba je potem na moji šoli tako zatripala na kvantne metode, da na Ogorevčeva predavanja sploh ni hodila. Na prvega je sicer prišla, ostale pa je izpustil, s komentarjem, da tega ne rabi.Ozelot wrote:
Res je nemogoče o vsaki informaciji imeti mnenje zato pa je najbolje da se naštelaš na sočutje in da se naučiš poslušat svoja čustva.
Stari, smo del družbe, ki je usmerjena izrazito tekmovalno, zato so v njej tisti, ki so naštelani na sočutje, praviloma žrtve. S sočutjem seveda ni nič narobe, vendar pa ga je za uporabiti, ko je za to primeren trenutek, kot splošna opredelitev pa je vprašljivo.
Kar pa se tiče poslušanja svojih čustev – kako pa veš, da s tvoja? Kako pa veš, da imajo kakršnokoli vezo s tistim, kar si v resnici in da niso zgolj program. Programirani smo precej bolj in globlje, kot si večina predstavlja. Programiran je celo naš občutek za lepoto (tipom so se recimo v baroku na splošno zdele privlačne precej bolj obilne bejbe kot danes). Ali pa – kemija med dvema se zgodi največkrat na bazi bolečinskih teles, ne pa na dušni.
Še en primer – če si recimo globoko identificiran s svojo vlogo krščana, lahko zelo “iskreno” sovražiš muslimana in obratno. Itak se to masovno dogaja. So to čustva ljudi, ki takočutijo, ali programi?21. 3. 2015 ob 11:17 #28531ozelotParticipantSočutje je po budistični definiciji sprejemanje. Sprejmeš situacijo kakršna že je brez da jo ocenjuješ-sodiš na dobro ali slabo. Sočutje je srednja pot. Nevem zakaj bi bil nekdo s sočutjem in si pridobiva pogoje za objektivnost zaradi tega žrtev. Ti najbrž misliš na sočutje kot neko vrsto empatije ali kaj podobnega.
Mogoče sem prej čustva pomešal z občutki. To je malce pomešano včasih. Čustven odziv imaš osnovan na informacijah o neki stvari oziroma ko o nečem nekaj veš potem imaš čustven odziv ko temu nameniš pozornost. Občutek mogoče intuicijski pa imaš lahko kljub temu da stvari kateri namenjaš pozornost sploh ne poznaš. Špekuliram ker nevem točno kakšna je razlika med čustvi in občutki.
Kolikor je meni znano imamo svoja čustva kot orodje oziroma kot čutilo. Delujejo podobno kot vid, voh, dotik, okus in sluh. Če sey z ritjo vsedeš na žarečo peč ti žgoč občutek da jasno sporočilo da bejži, če vohaš nekaj zelo smrdečega je lahko alarm za bejžat, ko vidiš da te lovi medved je najbolje bejžat in ko slišiš da ti nekdo grozi je tudi najbolje bejžat,.. zelo podobno je s čustvi. Najbolje da jih ne poimenuješ nevem kako natančno temveč jih deliš le na tista ki ti pašejo in tista ki ti ne. Recimo da ti nekdo predlaga skok s padalom. Če imaš ob predlogu pozitivno čustvo pejdi če imaš negativno ni treba ker tisto ni zate. Tako velja za vse situacije v življenju. Če ti čustvo kot čutilo godi potem je tam nekaj zate.
ozelot2015-03-21 11:29:13
Vedno znova vse po starem
21. 3. 2015 ob 12:50 #28532tadej pretnerModeratorozelot wrote: Sočutje je po budistični definiciji sprejemanje.
Kdo te bo razumel, če v našem okolju uporabljaš izraz, ki ga pomensko povezuješ z religijo, ki je pri nas zastopana v promilah? Sicer pa, kar takoj narediva primerjavo:
– Sprejemam tisto, kar je napisala Prima.
– Sočuten sem do tistega, kar je napisala Prima.Kaj ti zveni bolj logično? Poudarek je seveda na zveni, saj v resnici tistega, kar je napisala, očitno ne sprejemaš
ozelot wrote:
Špekuliram ker nevem točno kakšna je razlika med čustvi in občutki.Občutki–vsak je non
stop izpostavljen različnim dražljajem oziroma energijam iz okolja in iz
notranjosti telesa/sistema. Dražljaji so torej lahko valovanje, svetloba,
mehanska energija … – prestrežemo jih s čutili oziroma čutila vzburijo in
nastane občutek (toplote, okusa, vonja, otipa …). Neposredni vzdražitvi
čutila pravimo občutek, naši interpetaciji tega občutka, ki je povezana z
informacijami iz spomina, pa čustvo, ki torej odražanaš odnos do dažljaja. A
stvar s to interpretacijo oziroma čustvi ni tako enostavna. Načeloma čustva
vključujejo spoznavne ocene
situacije, vrednotenje stvari, prijeten ali odklonilen odnos, ampak dejstvo je.
Da lahko ista oseba, v različnem času, isti dražljaj interpretira različno – to
je odvisno od trenutnega razpoloženja. Razpoloženje torej diktira
interpretacijo čutov, velja pa tudi obratno – interpretacija čutov vpliva na
razpoloženje. Poznamo osem
osnovnih čustev, ki si jih lahko predstavljamo v parih; veselje –žalost, strah
– jeza, sprejemanje –zavračanje in
pričakovanje –presenečenje. Kadar nastopajo kombinirano, pa govorimo o
sestavljenih čustvih – ljubezen (veselje + sprejemanje), ljubosumje (veselje +
pogojeno sprejemanje + strah pred izgubo) itd. Čustva imajo tudi prilagoditveno
funkcijo, saj sprožijo mehanizem boj – beg.No in zdaj se
lahko vrnem na razpoloženje – to je dolgotrajnejše čustveno stanje, povezano z
določenimi interpretacijami dražljajev, ki vplivajo na vedenje.Predvidevam, da
mi boš zdajle serviral Bradenov posnetek iz U tuba, v katerem pravi, da
obstajata le dve čustvi – ljubezen in strah, vse drugo pa so občutki.21. 3. 2015 ob 15:10 #28533ozelotParticipantHm.. Če bi obstajala le čustvi ljubezen in strah bi najbrž morali biti nasprotujoči. Ljubezen pa nima nasprotja. Ljubezen je centralna sila in se ne bori ali nasprotuje z ničemer. Torej se nebi strinjal niti z njim. Ljubezen za moje pojme ni čustvo ker jo doživljamo z raznimi čustvi. Eni jo kot radost, srečo, mir, moč,.. Ampak saj tudi vir toplote doživljamo radostno ko nas zebe pa toplota ni čustvo.
Strah je energija ki nastane ko se tvoje notranje vedenje zaleti v tvoje privzgojeno znanje in tam kjer se ne ujemata nastane strah.
In jest sem sočuten le kadar se zavedam samega sebe in svojih reakcij, ko imam prižganega opazovalca, ko sem pripravlen razumeti,.. kadar reagiram nagonsko sem pa sodnik, rabelj in porota.
Vedno znova vse po starem
21. 3. 2015 ob 19:55 #28536PrimaČlan21. 3. 2015 ob 23:46 #28539strelkaParticipantno kaj je lahko sodba:
rezultat umske dejavnosti, ki temelji na dojemanju, upoštevanju določenih dejstev in izraža odnos do česanjegova sodba o dogodku, filmu je krivična, ostra, ugodna, utemeljena; sodba o kakovosti, resničnosti česa; sodba, da on marsikaj ve, se je izkazala za napačno / ne želim dajati političnih sodb o tem / izreči, napisati svojo sodbo o čem, kom / imeti o stvari svojo sodbo svoje mnenje, mišljenje // kar posreduje, izraža tak rezultat umske dejavnosti:in kaj je mnenje:prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanjeimeti dobro, slabo mnenje o čem // kar izraža odnos do česa splohkar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično: mnenje, da je slika nastala v 16. stoletju, je bilo ovrženo;tako pravi slovar slovenskega knjižnega jezika …sem šla za gušt prebrat, ker nisem tak poznavalecja ozz …ti se spoznaš na slovar slovenskega jezikahec …oz če se resnično spoznaš ni hec …strelka2015-03-21 23:49:02
21. 3. 2015 ob 23:48 #28540strelkaParticipantozelot wrote:
Strah je energija ki nastane ko se tvoje notranje vedenje zaleti v tvoje privzgojeno znanje in tam kjer se ne ujemata nastane strah.lahko razložiš na primeru …? -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.