Prosim za pomoč, nasvet

[Vesna]

Cristina,

o dajanju iz ljubezni (naklonjenosti, spoštovanja…) se ne morem strinjat, da je človek ne bi istočasno izkušal, ko jo daje. Ker po mojem občutju je energijska menjava sočasna, v isti sapi daš in dobiš. To menjavo vidim kot dvosmerno cesto, tudi brez časovnega zamika. Ljubezni ne doživljam kot materialno dobrino, kot omejeno količino….ki bi jo ob razdajanju zmanjkalo. Celo nasprotno: bolj ko vadimo dajanje/prejemanje, širše kanale ustvarjamo in še več dajanja/prejemanja nam življenje prinese.

Vem, o čem govoriš. Če razumemo dajanje kot izdih in prejemanje kot vdih, bi pri delu za druge bili ob sapo, medtem ko bi pozabili vdihniti, pozabili bi nase.

Pri dajanju/prejemanju ne gre za samopozabo v tem smislu, da bi nekaj veljal le “prejemnik”. Ne. Oba sta v isti horizontalni liniji, oba se igrata z isto energijo, oba vdihavata in oba izdihavata.

Lepo je če deliš

[Irena]

Cristina wrote: Ugotoviljam, da bi težko napisala karkoli, da mi ne bi dali odgovora v smislu iskanja in dajanja ljubezni in to brez da bi poznali mojo življensko zgodbo, brez da bi poznali mene. Moji starši so mene zdresirali v svetniškega človeka, polnega ljubezni za druge. Vendar so pozabili, da sem tudi jaz človek, ki si želi to “sveto” ljubezen izkusiti, ne pa jo samo razdajati drugim, pozornost drugim, vse za druge.

Kako prav si napisala, Cristina. Zdresirati, naučiti se ljubezni je vse kaj drugega, kot “sveta” ljubezen. To je človeška “ljubezen”, ki se razdaja zato, da bi bila sama ljubljena. In ko je rezervoar prazen, oziroma brezplodnost takega početja razkrinkana, se človek marsikaj zbegano vpraša…

Bolj kot človek “ljubi” druge in pri tem “pozablja” nase, bolj si mora priznati, da nase nikakor nikdar ne more pozabiti. Lahko sicer sebe odrine, potlači, se zamoti…. a prej kot slej ga bo potreba in hrepenenje po tem, da bi bil ljubljen, predramila.

In to je čist o.k. Na takem razpotju, ko človek “razmetava (vsiljuje, vsipava) ” ljubezen in pozornost drugim, sam pa ostane nepotešen, je postavljen en odličen življenjski smerokaz :

Ljubezni ni možno dajati, če je v sebi nimaš. Prvi naslov za “ljubiti” smo mi sami.

Toliko, kot premoremo ljubezni zase (sprejemanja, odobravanja, vrednega biti, popolnega ..), jo lahko dajemo, podarimo, naklonimo drugim. Ne moreš dati, česar nimaš. A ne?

Lepo je če deliš

[glas]

Cristina wrote: Ugotoviljam, da bi težko napisala karkoli, da mi ne bi dali odgovora v smislu iskanja in dajanja ljubezni in to brez da bi poznali mojo življensko zgodbo, brez da bi poznali mene. Moji starši so mene zdresirali v svetniškega človeka, polnega ljubezni za druge. Vendar so pozabili, da sem tudi jaz človek, ki si želi to “sveto” ljubezen izkusiti, ne pa jo samo razdajati drugim, pozornost drugim, vse za druge. Jezus je menda bil tak človek, ki je zmogel ljubiti brezpogojno, brez da bi si želel, da mu je to vrnjeno. Upam, da bog ni mislil, da je ljubezen rezervirana samo za ene, drugi pa statirajo v njihovo korist…

trans4m a si to napisala meni? nisem mogla povezati, mislim pa, da si ti še najbližje razumevanju kaj se meni dogaja. najbrž ker doživljaš podobno krizo v življenju in iščeš rešitve vsepovsod, da prideš ven iz tega.

Svetniški človek v katerega so te dresirali, je vbistvo človek, ki zanika sam sebe, toraj te niso učili ljubiti sebe ampak so te učili neko obliko samožrtvovanja in te niso naučili kako ljubiti samo sebe..
Svetniški človek ali celo svetohlinski človek, človek, ki ga bo družba imela za “dobrega človeka” še bolj kot družba mogoče vaški župnik, ki je kot glavni diktator takih zablod.. Toraj vodilo tega pa je program, “kaj si drugi misli o tebi je bolj pomembno kot to kar čutiš sam”, in v imenu tega destruktivnega programa se nato vzgaja, da mora nekdo početi karkoli je dobro v očeh drugega in to da osebi toliko dela, da na poti zadovoljevanja teh napačnih poti izgubi lastnost prepoznavati kaj si sploh sam/a želi..

Svetujem ti, da za enkrat pozabiš poti Jezusa in poskušaš najti poti Cristine !!!

Prosim osredotoči se izključno na iskanju in delovanju iz ljubezni do Sebe!
Da pa se naučiš tega, pa moraš slediti lastnim čustvom, lastnim potrebam in naj ti bo to sveto vodilo..
Delovati moraš iz konkretne mere zdravega egoizma, da boš se naučila ljubiti sebe..
Drugače pa NE tudi Jezus se ni razdajal za druge, ni živel za druge, ampak najprej izključno zase.. Javno je deloval le zadnja tri leta, čas prej pa je bil njegov lastni in osebni razvoj..
Če se ne posvetiš SEBI, tudi drugim ne moreš nič dati.. Poskušaj začeti poslušati sebe in odpikaj vse zablode, ki so ti jih vsilili o samožrtvovanju na račun zanikanja sebe..

Starši, ki tako vzgajajo v osnovi nimajo niti ljubezni do sebe in ne do otrok.. Zato pa iz svojega strahu, ki jih vlada v življenju tako vzgajajo.. Če bi odraščala v okolju, kjer je obilje ljubezni bi spoznala ljubezen, ker pa si odraščala v okolju, kjer se je le predavalo o ljubezni, a ljudem je vladal strahu, pa je to malo težje sedaj najti..
Masovna hipnoza RK cerve je žal zelo močna, saj svoje zapise strahu vsiljujejo že tisočletja..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Cristina]

prosim ne pišite mi več. Zahvaljujem se za vse napisano, vem, da je bilo mišljeno dobronamerno. Delno tudi razumem kaj ste mi hoteli sporočiti. Ne prenesem več tega, kar se dogaja. Vedno ne zmaga pozitivna misel…
vsem želim, da spoznate bistvo in lepote življenja, ki ga jaz ne zmorem. In želim vam, da vas spoznanje bistva ne bo razočaralo, ampak vas bo polnilo s srečo in vam dajalo smisel zakaj biti tu.

Lepo je če deliš

[trans4m]

glas wrote:

trans4m je napisal/a:

Svetniški človek v katerega so te dresirali, je vbistvo človek, ki zanika sam sebe, toraj te niso učili ljubiti sebe ampak so te učili neko obliko samožrtvovanja in te niso naučili kako ljubiti samo sebe..
Svetniški človek ali celo svetohlinski človek, človek, ki ga bo družba imela za “dobrega človeka” še bolj kot družba mogoče vaški župnik, ki je kot glavni diktator takih zablod.. Toraj vodilo tega pa je program, “kaj si drugi misli o tebi je bolj pomembno kot to kar čutiš sam”, in v imenu tega destruktivnega programa se nato vzgaja, da mora nekdo početi karkoli je dobro v očeh drugega in to da osebi toliko dela, da na poti zadovoljevanja teh napačnih poti izgubi lastnost prepoznavati kaj si sploh sam/a želi..

Tale
tema je po mojih izkušnjah zelo delikatna. Človek seveda ne sme zanikati samega
sebe in se samožrtvovati, ker se na koncu začne samopomilovati kot neka žrtev
ali pa misliti, da je boljši od drugih kot kak mučenik. Pri tem pa po možnosti še druge začne obsojati. Delati mora tisto, kar ga veseli.Ampak marsikdo na
osnovi izkušenj v življenju ugotovi, da če delaš dobro za druge, v bistvu delaš
dobro zase, saj izhajamo iz ene celote in to je ljubezen do samega sebe, ne
samožrtvovanje, čeprav bi mogoče komu izgledalo tako na prvi pogled. In tukaj
sploh ni pomembno, kaj drugi mislijo, ker dobro za druge počneš zase neglede na mnenje
ostalih.

glas wrote:
Svetujem ti, da za enkrat pozabiš poti Jezusa in poskušaš najti poti Cristine !!!

Prosim osredotoči se izključno na iskanju in delovanju iz ljubezni do Sebe!
Da pa se naučiš tega, pa moraš slediti lastnim čustvom, lastnim potrebam in naj ti bo to sveto vodilo..
Delovati moraš iz konkretne mere zdravega egoizma, da boš se naučila ljubiti sebe..
Drugače pa NE tudi Jezus se ni razdajal za druge, ni živel za druge, ampak najprej izključno zase.. Javno je deloval le zadnja tri leta, čas prej pa je bil njegov lastni in osebni razvoj..
Če se ne posvetiš SEBI, tudi drugim ne moreš nič dati.. Poskušaj začeti poslušati sebe in odpikaj vse zablode, ki so ti jih vsilili o samožrtvovanju na račun zanikanja sebe..

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

Jaz bi
še dodala, da se je pametno pri tem držati vodila ne delaj drugim, kar ne
želiš, da bi drugi delali tebi! Včasih kake naše želje izhajajo tudi iz našega ranjenega, ljubezni lačnega jaza in izpolnitev teh niti ne vodi v našo večjo srečo in harmonijo na koncu.Pa pomembno se mi zdi, da človek dobi lastne
izkušnje in da dela tudi napake, ker le tako dojame določene stvari. Tudi Jezus
je verjetno imel veliko življenjskih izkušenj preden je znal brezpogojno
ljubiti in ravnati tako sočutno. Zaradi nekega bedastega samožrtvovanja že ni
pustil, da so ga pribili na križ, ampak je v ozadju neko večje sporočilo.

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

glas wrote:
Starši, ki tako vzgajajo v osnovi nimajo niti ljubezni do sebe in ne do otrok.. Zato pa iz svojega strahu, ki jih vlada v življenju tako vzgajajo.. Če bi odraščala v okolju, kjer je obilje ljubezni bi spoznala ljubezen, ker pa si odraščala v okolju, kjer se je le predavalo o ljubezni, a ljudem je vladal strahu, pa je to malo težje sedaj najti..

Normal
0

21

false
false
false

SL
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

To je res, nekdo, ki je zrastel v družini, kjer je bil
pogojno ljubljen, niti ne bo znal brezpogojno ljubiti svojih otrok, razen če se
tega nauči in preseka začaran krog vzorcev. V to ga pa navadno prisili
trpljenje in kakšne brezizhodne situacije.

S svojo pametjo in čustveno prtljago bolj težko kaj v red spravimo, ker vedno
gledamo skozi svoje pogojene oči. Je nujno po moje posredovanje kake višje sile
in velika mera zavedanja, odpuščanja, ljubezni in samokontrole.

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}

Lepo je če deliš

[trans4m]

Glas, prosim, daj uredi mi prejšnje sporočilo. Nekaj sem te citirala in sem spet narobe naredila,čeprav si mi že dajal inštrukcije. Mogoče mi bo pa naslednjič ratalo! Hvala

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki