Prosim za pomoč, nasvet

[tadej pretner]

Proxy wrote:

No tako sem šel v prakso – začel sem s preprosto Vipassano meditacijo vsak dan, po 45 minut. Že to me je na začetku vrglo (po kakih dveh tednih) v paniko, pa ne vem zakaj, verjetno pa sem bil še od prej malo “overwhelmed” (kaj je že slo beseda? ) in zmeden od vse tiste ezoterične literature in sem se ves čas spraševal in ugotavljal če sploh meditiram pravilno. No potem sem sklenil, da vse to skupaj ni zadosti, oz. da rabim nekaj drugega, šel sem v Holosync (ne vem če pozna kdo, to je visokofrekvenčen audio ki ga poslušaš, ki te s točno določenimi frekvencami vrže v globoko stanje meditacije, tako kot da bi bil že pro meditator in seveda temu primerno pride na dan kar precej…khm.. podzavestnega “dreka”). No Holosync me je popolnoma vrgel (takrat sem bil star 18), tako močno, da sem imel panične napade,… ipd. imel sem pa kar naenkrat tudi sposobnost kratkih videnj v prihodnost in sposobnost zmernega branja misli ljudem – no to dvoje me je sploh čisto prestrašilo, nisem bil ravno pripravljen na kaj takega in ni mi bilo preveč všeč.

S Holosyncom sem prenehal, a vse skupaj se je nadaljevalo, povedal nisem sicer nikomur, a imel sem že v tistem času tudi poleg panike razne psihoze (multiple personality ipd.),

in začel z izvajanjem raznih stvari, ki se jih sploh več ne spomnim točno po več ur na dan.

Pravzaprav največji problem so morda pekoče bolečine po telesu, prav te mi najbolj onemogočajo gibanje, kakršnokoli daljšo koncentracijo in funkcioniranje nasploh.

(Aja pa mogoče še to – kaj mi najbolj pomaga? preprosto zavedanje sebe, svojega telesa in emocij… take simpl zadeve, če vam mogoče e to kaj pomaga pri nasvetih :) (na žalost pa te simpl zadeve precej težko izvajam zaradi emocionalnih nihanj in pekočih bolečin, mi pa pomagajo, še najbolj recimo )

Hvala za vsakršno pomoč in nasvet,
Proxy

Stari, v letalu ni pilota

Po mojem je precej jasno, kaj se je zgodilo. Ker praviš, da si veliko bral, zagotovo poznaš naslednja dejstva:

– Realnost je precej bolj pestra, kot jo običajno zaznavamo. Baje zaznavamo le okoli 0,005% dejanske realnosti.

– Percepcija je naučena. Ko se otrok rodi, v veliki meri zaznava tudi energijski svet, vendar pa ga potem starši in skrbniki ves čas usmerjajo zgolj na materialni del realnosti, tako da energijsko bolj ali manj neha zaznavati. Na fizični ravni se programiranje na materialno realnost odraža s specifičnimi nevronskimi povezavami, ki se ne nanašajo le na zaznavo ampak tudi na va živa prepričanja, med katerimi so tudi takšna, ki delujejo kot gibala motivacije.

– V fazi odraščanja/programiranja, se razvijajo različni podjazi, katerih vloga je, da v različnih situacijah avtomatično igramo določene vloge, hkrati pa ti podjazi začnejo sistematično prekrivati naš bazični jaz (tisto, kar si v resnici). Totalka pomemben del elementov, ki tako sestavljajo naš celotni jaz, ali če hočeš – samopodobo, pa je naš nepogojeni del – del, ki mu pravimo notranji opazovalec, neka notranja prisotnost.

In kaj se je torej zgodilo?

Iz tvojih opisov dogajanja je jasno, da je pri tebi ravno ta notranji opazovalec zelo šibak, nisi pa ga razvijal oziroma verjetno nisi vedel, kako pomembno je, da ga. Menim namreč, da si meditira tako, da si se v meditaciji enostavno izgubil, se “prepustil” in nisi ohranjal stanja notranje prisotnosti. Namesto da bi s to notranjo prisotnostjo opazoval kaj se dogaja, si se prepustil dogajanju.

In kam je to vodilo?

Zaradi večurnega vsakodnevnega meditiranja so ti razpadle nekatere nevronske povezave, ki te sicer usmerjajo na fizični svet. Če bi imel hkrati razvitega notranjega opazovalca, bi bilo to zaželeno, saj bi ti razpad določenih nevronskih povezav po eni strani pomagal vzpostaviti stik s tvojo bitjo, črpati motivacijska gibala iz nje in v končni fazi delovati na nepogojen način v materialni realnosti, s povečanjem polja zaznave (do neke mere). Tako pa v tebi ni bilo tiste notranje prisotnosti, ki bi ves proces vodila. Zato se je zgodilo sledeče:

– Kombinacija razpada nekaterih nevronskih povezav in dejstvo, da ni bilo šefa, ki bi vse vodil (notranjega opazovalca) je vodilo v multiple personality. Nekateri podjazi so se enostavno osamosvojili in začeli delovati zasebno. Med izbrisanimi povezavami so bile očitno tudi tiste, ki so bile povezane s pogojeno motivacijo.

– Meditacije so te peljale v sfere podzavestnih strahov, ki jih nisi mogel sprocesirati, ampak si se z njimi identificiral, tako da so se okrepili.

– Namesto da bi iz sebe osvobodil ujeto energijo, se jo je vate skozi napade panike ujelo še več. Toliko, da ne deluje več sistem samozdravljenja in imaš težave s pekočimi bolečinami.

Jasno je, da moraš to energijo osvoboditi in vzpostaviti stik s sabo. A karkoli boš poskusil, nimaš šans, če prej ne okrepiš notranjega opazovalca. Zato ti v tej fazi predlagam:

– vaje zavestnega kroženja z energijo (recimo mikrokozmična orbita in podobne),

– vaje krepitve/bildanja eteričnega telesa (če nobene ne poznaš, ti bom kakšno poslal jaz)

– in šele ko boš to notranjo prisotnost in eterično telo ustrezno okrepil, se loti procesa prisotnosti (opisan v temi Praznina, podforum Šola za bioterapevte). Prej ne, ker ne boš niti sposoben “opazovati” energije, ki bi se začele procesirati, niti jih tvoje eterično telo ne bo sposobno prenesti.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ozelot]

Men se pa meša sam kolk cajt bo to smešno nevem .

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Proxy]

Ok, najprej še enkrat hvala za vse nove replyje

Drugače pa wow, Tadej to kar si napisal je verjetno ena izmed najbolj točnih diagnoz mojega stanja do zdaj. Že prvi stavek (letalo brez pilota ) je precej natančen opis tega kako se počutim. Pač zdi se mi in že takrat se mi je zdelo, da nimam sploh kontrole nad polovico stvari, ki jih počnem. Med omenjenim Holosyncom, ki sem ga delal se mi je zdelo kot da se včasih stvari dogajajo popolnoma avtonomno od mene (vključno s preminkanjem telesa) – no to je bilo pa takrat RES scary.
Še zdaj se mi zdi kot da se je polovica mojih identitet iz preteklosti avtonomiralo in zdaj nekako živim skozi njih, če jih pa probam na silo spremeniti ali ustaviti pa me spet začne vse emocionalno/fizično metat iz vseh strani.

Res je, delal sem meditacijo in sem nekako šel noter v stilu “go with the flow”, brez tega notranjega opazovalca, brez da bi nekako okrepil tisto neko notranjo mirnost, če lahko tako rečem, ki pride zgolj iz zavedanja. Čeprav ne vem kako mi je uspelo spregledati pomen tega golega
zavedanja, ali pa je pač veliko literature, ki je na voljo (ki sem jo
bral) zanič.

Če povem po pravici sem se jaz fokusiral bolj na neko stalno čiščenje karme na sto različnih načinov in procesiranje emocij in vzorcev, ampak že takrat mi je proti koncu to težko nekako uspelo, ker se mi je nekako zdelo, da preprosto ne more moje telo (ne vem ali fizično ali eterično ali oboje) sprocesirati teh energij, sploh nisem mogel (in ŠE zdaj ne morem) opazovati in biti prisoten med tem čiščenjem in tudi zaradi tega nekako vedno failam med čiščenjem v stilu Ogorevca in podobno (da ne rečem da so vsa ta čiščenja za mene sila neprijetna ni mučna, vsa ta procesiranja emocij in vzorcev, zdaj še bolj kot prej, ker se preprosto izgubim v čiščenju samem če lahko tako rečem in me začne bolet, pečt, padem v neka čudna emocionalna nihanja spet in procesiranj emocij sploh ne morem dokončati ker nekako izgubim celotno zavedanje situacije – nekako med čiščenjem padem noter v emocije, v to trpljenje in je res grozno, podobno med meditacijami in vsemi podobnimi zadevami, zato se tem zadevam zdaj slpoh bolj izogibam).

Tako da sem zdaj res v nekem čudnem stanju, ki ga verjetno še res najbolj razloži to kar je zgoraj napisano, dejansko se mi zdi to res še najbolj smiselna razlaga za vse skupaj.

Ker če se zgolj probam prizemljiti oz. usmeriti v materialno sfero mi nikakor ne uspeva, to je tisto kar so mi namreč priporočali skoraj vsi terapevti – “prizemlji se” “fokusiraj se v materialnost” – to je lahko reči ampak meni je to res težko narediti in brez skrbi, to na vsak način probavam že zadnja tri leta, ampak poleg tega da sploh nimam skoraj NIKAKRŠNE motivacije, da bi se prizemljil, se tudi po poizkušanju ne morem ker se spet nekako izgubim v emocijah, strahovih, paniki, pekočih bolečinah in v materialnosti sploh ne morem nikakor funkcionirati, kaj šele, da bi šel nekaj fizično delati ali pa se preselil v tujino, kar si predlagala Irena (da ne omenjam da to tudi finančno ne bi nikakor šlo, namreč nismo neki strašni bogataši), že komuniciranje z bližnjimi (!) prijatelji me totalno mede, kaj šele da bi šel in se vrgel v neko naključno družbo (pa sem bil prej, v šoli, zelo družaben človek) ali pa se koncentiral na neko delo dolgo količino časa.

Itak pa bi se moral zdaj učiti, to bi bilo nujno, ampak se še učiti ne morem, ker preprosto ne zmorem te koncentracije, že po dveh straneh me začne grozljivo pečt po celem telesu (da se razumemo ko govorim o pekočih bolečinah govorim o pekočih senzacijah, ki potekajo po živčnem sistemu, kar je še mnogo bolj neprijetno kot da bi imel neke take globalne bolečine, ki bi bile razširjene po večjih površinah, česa takega nimam – recimo kot udarec v koleno ali pa kaj podobnega).
Tudi če bi se moral v materialno vrniti nimam pojma kako bi sploh se, da bi lahko normalno funkcioniral.

—-

Ok, torej glede tega kar si napisal Tadej, da moram delati – kroženje z energijo in krepitev eteričnega telesa. Ali bi lahko mogoče prosim malo bolj natančno opisal zadeve (mogoče tukaj ali pa če bi mi poslal na mail kaj), ali pa če bi mi mogoče povedal za kakšno literaturo, kjer te vaje najdem? Mikrokozmična orbita vem, da je Mantak Chia (se mi zdi), bildanje eteričnega telesa ne poznam vaj, kasneje za Proces priostnosti, to je pa predvidevam da mišljen Michael Brown – Presence Process? – no ampak o teh zadevah vem bolj malo oz. nič, razen tega kar sem tukaj napisal (torej imena avtorjev)
Res bi prosil, da bi nekako mi lahko na nek način posredoval čimbolj natančno razlago kaj pravzaprav naj zdaj počnem, ker se na smrt bojim, da bi spet počel karkoli narobe oz. da bi spet zadevo zaj**al, na kakršnkoli način. Še najraje bi našel nekoga, ki bi me vodil skozi vse skupaj (no ja, vsaj na začetku, potem bi že sam), ker je moje zaupanje v to da bom delal te stvari prav, bolj nizko, ampak ker predvidevam da takih terapevtov ni (če slučajno je kdo bi res prosil za kako priporočilo) in bom mogel to sam na začetku oceniti če delam pravilno ali ne, bi res prosil, da bi nekako lahko dobil čim bolj neko natančno razlago kako naj se zadeve lotim.

Res, res hvala Tadej in absolutno tudi hvala vsem ostalim za vse ostale nasvete ipd. Če ima še kdo kak na svet pa prosim če ga omeni, nasvetov ni nikoli preveč.

Proxy

>aja pa da še odgovorim na ostale replyje –
–hvala za razlago reinkarnacije Glas, če pripooročaš morda kako literaturo, ki to dobro (in pravilno opiše) bi bil zelo vesel, ker je tukaj očitno poplava napačnih informacij, vsak pravi nekaj drugega
–Irena, Ozelot – ja zdaj vem, da je bistvo duhovnosti bolj ali manj
ljubezen (oz. bolj natančno verjetno – da je ljubezen bistvo vsakega
posameznika, ki je del celote, bistvo duhovnosti pa je torej odkriti ta
pravi jaz, ki je na nek način ljubezen, ali v še bolj čistem smilsu
zavest sama), nisem pa pač takrat tega vedel oz. se nisem še tega čisto
zavedal
–Grega- mentorja bi absolutno rabil ja, ampak kje nek ga pa naj v Slo. najdem? Nekih takih dobrih gurujev razen mogoče učiteljev na šoli za bioterapevte (Ogorevc, Pretner…), ki bi res obvladali jaz v Slo. ne poznam. Na self-inquiry pa zaenkrat še nisem pripravljen pomojem vsaj. Sem tudi to že delal ja, vem, da je to direktna pot, mogoče se bom kdaj v prihodnosti vrnil v to, želje po svobodi oz. prebujenju je v meni vsekakor dovolj, da je to zelo verjetno.

Lepo je če deliš

[Irena]

Proxy

Ful prijazen in pozoren fant si , S R E Č N O.

i

Lepo je če deliš

[ozelot]

Pišuka.. ko tole berem vidim da jest svojih težav pa še opisat ne znam. Čeprav mi vsi(zdravniki) pravijo da sem dober opazovalec samega sebe in da znam povedat se mi tukaj znanje vstavi.

Bom pa vseeno poizkusil.

Kakih 14 dni nazaj sem hotel z avtom domov (98km daleč). Malce se mi je v glavi vrtelo in sem si izmeril pritisk ki je pokazal 80/50 al neki tazga. Kljub temu da sem vajen nizkega pritiska sem se odločil spit eno kavico čeprav je ponavadi ne pijem, vzel sem eno tabletko ditamin ki mal pomaga ublažit simptome nizkega pritiska in tako sem se naložil v avto in odpeljal. Čez kak kilometer ali dva nisem bil več sposoben voziti. Občutek vrtoglavice in zelo čudno dojemanje sveta sta me prisilila da ustavim vozilo. Pravzaprav sem tudi ustavil težko ker se nekako nisem zavedal telesa. Nisem bil siguren če vem kje se začne volan in komande pa kje se začnejo roke in kje je cesta,… skratka identične filinge sem imel še ko sem kadil travco. Zdej je že 11 let odkar je nisem tko da ne vidim povezave. Poklical sem domov in se toliko časa pogovarjal dokler nisem nabral dovolj koncentracije in poguma da obrnem in speljem nazaj. Ko sem prišel nazaj sem se ulegel v posteljo in tisti dan nisem bil več sposoben vstat. Doživel sem nekak čustveno živčni zlom lažje obike. To se mi zgodi vsakih leto in pol ali dve. Pač živim kar naporno življenje pa še sam sem grozno naporen sam sebi. Najbolj mi pomaga pri teh zlomih da vzamem kako plišasto igračo in grem spat pri 37 letih Kar se tiče zaznavanja sveta je bilo tako čudno da sploh nisem vedel ali je to kar se dogaja res ali ne.

Včeraj zjutraj sem se zbudil ob 5:18 na glavo sem dal slušalke in prižgal muziko. Ponavadi poslušam 528hz glasbo ki lepo vpliva na moje počutje in jo v bistvu sploh ne slišim ker sem je toliko navajen. To je vedno ena in ista skladba. No kaj hočem reč.. naslednjo uro in pol ležanja v postelji nisem mogel ugotoviti ali sem buden ali spim. Z lahkoto sem zavestno odpiral oči in gledal po sobi poslušal ali ignoriral pesem a sem hkrati točno vedel, da če premaknem roko ali da če nekdo potrka na vrata me bo zbudil. Skratka spanje in budnost hkrati. No in ko sem vstal je bilo vse OK dokler se nisem spet odločil da grem domov mal se peljat. V trenutku odločitve me je prijela neka tesnoba kot neko nezaupanje ali me bo spet kaj jajcalo po poti ker mi tega res ni treba. Pa sem se vseeno skobecal v avto in odpeljal. Kar hitro me je med vožnjo spet doletel čudno dojemanje sveta. Prižgal sem radijo in posvečal pozornost muski in pel zraven. Nekaj časa je pomagalo. Potem sem začel pisat sms ki mi je vzel precej pozornosti. Opazil sem da če posvečam pozornost večim stvarem hkrati lahko peljem če pa samo eni me pa odnese. Potem me je klicala prijateljica in sva se pogovarjala skoraj celo pot. Tako sem nekako preživel. Moram priznat da sem se parkrat mislil ustavit ker me je grabila panika ker nisem bil siguren če vem sploh kje je moje telo in ali ga nadziram pa kako. Doma kosilo in ostale dejavnosti..OK Potem so me po licih začeli grabiti taki majhni krči. V eni uri sem moral trikrat lulat vsakič po 4dl kar niti ni tako malo kljub temu da to jutro nisem pil preveč ker na poti invalid le težko piša. Imel sem različne občutke pritiska v glavo in sem si izmeril pritisk ki je kazal 87/57 merjeno na obeh rokah. Spet sem spil eno kavo in celo 0.5dl refoška čeprav ne pijem sam da mi mal dvigne pritisk pa še 3 kozarce vode z malo soli (himalajske) Kljub svoji čudaškosti in nesigurnosti sem se odločil vrniti in sem odpeljal. Polovico poti proti gorici me je dajala občasna panika in zelo so mi pomagala sončna očala. Čeprav ni bilo sonca takrat in jih tudi ponavadi ne nosim sem jih dal na bučo in dojemanje ceste se je popolnoma spremenilo. Komaj sem čakal da pridem v svojo pojslo. Parkrat sem poizkušal voziti brez očal in se mi je takoj vse pomešalo. Pogledal sem v ogledalo in se dobesedno izgubil. Skratka šit ne. Nekdo bi se vprašal kako to da grem vseeno na pot kljub vsemu temu počutju. Ja jest sem skoz prepričan da četudi odpovem na celi črti se mi nič ne bo zgodilo. Če se mi pa zgodi ne bo pa nič narobe četudi se polomim ali ubijem v nezgodi,.. Vse to se mi zdi popolnoma sprejemljivo brez težav. Tudi intuicija zadnje cajte mi dela 100 na uro in mislim da bi bil opozorjen prej če bi mi sledilo kaj neugodnega.

Potem pa kar naenkrat sem doživel eno tako globoko spoznanje .. dobesedno razvetljenje da sem kar zatulil od veselja. To spoznanje se je nanašalo na ene misli od prej. O tem mogoče pozneje ali sploh ne. No in ko sem to doživel se mi je vse dojemanje realnosti popolnoma normaliziralo. Posijalo je sonce in snel sem sončna očala. Vse napetosti v meni so popustile in neverjetno nepopisno zadovoljstvo se je naselilo vame. Začutil sem hvaležnost za vse kar obstaja. Zahvalil sem se vsaki stvari ki sem jo utegnil sproti opaziti in to hvaležnost tudi čutil kot neko povezavo v enosti.. Dobil sem moči tako da se ko sem prišel v Gorico sploh nisem ustavil ampak sem šel kar še en mal okol se furat ker je bilo vse tako imenitno. No ko sem prispel domu sem šel mal počivat v posteljo. Ko sem ležal sem se ves čas smejal tako da sem bil sam sebi smešen. Izrazit nasmej na ustih tako da so me čez kake pol ure že bolele ličnice ampak vseeno je bilo smešno in zelo srečno. Pomislil sem kaj hudiča se dogaja z mano. Ali je mogoče kej narobe z možgani da mi preliva seratonin ali da mi dela zdej samo desna možganska polovica mogoče me hoče mal kap al kej podobnega. Ja kdo hudiča bi vedel. Ampak tudi te misli mi niso odvzele nsmeška z ust in sem se samo nasmejal naprej. Smeh se je končal z utrujenostjo. Glede na trikratno lulanje v eni uri in krče v licih pa slab pritisk sem pomislil na srce in ali je kaj narobe z njim. Kri imam v redu. V 5ek sem jo dal pregledat in je super.

Bom zgodbo še malo začinil.

Enih 14 dni nazaj sem začel uporabljati svetlobno nihalo in ga uporabim pri vseh obrokih in pijačah. Občasno ob svojih omotcah merim cuker in je vedno okol 5. Dvakrat v dveh tednih sem imel migreno. Prvič avra, slepota na 3/4 plus bruhanje in 36 ur ležanja on bolečinah brez primere. Drugič samo avra in polovična slepota. Nobenih bolečin in ležanja sam par uric…lih tolk da sem se naspal. Mogoče sem dovolj hitro vzel tablet proti bolečinam in sem tako prelisičil samega sebe. Poslušal sem te dni tudi holotope meditacijo http://www.youtube.com/watch?v=0hjaPAHGvhI ki mi izredno paše v uho. Opažam da postajam tudi agresiven ker sem teden nazaj nekoga ki mi je šel na živce glatko počil po ustih. Problem te akcije je pa v tem da se nisem niti zavedal kdaj sem to storil. Potem mi je blo grozno žal sam res mi je ušlo. Danes bi to skoraj ponovil. Kljub temu da delam na sebi, na odnosih in vsem me zgleda nekaj močno živcira in bom samo počil enkrat. Upam da prej ugotovim kaj je. No in ker smo še pri začimbah… gledam razne videe reiki na daljavo ampak samo tiste ki mi fajn počutje naredijo. Raznih sprostitvenih maditacij in vseh čajčkov melise, kamilic in sivke,..polno rit in glavo. Čeprav mi v meni skoz nekaj govori da bi moral v akcijo v kreativnost ne pa se pomirjat na vse mogoče načine…zadnje čase me boli vrat in vse okol plečet, ram in v desno roko. Par let nazaj je bilo identično le da je bla roka leva.

dovolj za enkrat… grem mal spat

ozelot2012-11-25 15:26:41

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Ceres]

Oz, pa ti se imas super…kje je sploh tezava? Najboljsa mi je tista, da gres s pliskotom spat….

Lepo je če deliš

[strelka]

En fajn nasvet …pejte vi mal ven na svež zrak ..pa občutite stik z zemljo …

l strelka2012-11-25 16:27:12

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Avtor]

Prispevki