Prosim za pomoč, nasvet

[strelka]

proxy…psihiatri pa so najbrž že kaj povedali …? Tudi terapevti-bioenergetiki so najbrž začutili to tvoje nesklAdje-energetsko ?
a so mogoče omenili bipolarno motnjo?
Ne vem sicer kako se alternativno to zdravi? psihiatri prepišejo pač zdravila …da umirijo ta nihanja ..ki so enkrat čist v luftu , drugič pa čisto na tleh.
lahko ti poveš kaj so počeli,zdravilci, ki si jih obiskal? Kakšen princip zdravljenja so uporabili?
drugače je pa tole ..ukvarjanje z duhovnostjo tako široko zato še eno vprašanje , kaj si sploh počel?
To se spomniš?
No namesto odgovora cel kup vprašanj …mogoče boš pa tako lažje našel kaj ti sploh je
Nisem se imela namen sploh v to temo vtikat, ..pa kljub temu , morda ti bo pa znal kdo konkretno povedat kaj ti je.
Lp

strelka2012-11-21 22:10:42

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[tadej pretner]

Proxy wrote:

Normal
0

false
false
false

EN-US
X-NONE
X-NONE

MicrosoftInternetExplorer4

Zahvaljujem se vam vnaprej za vsakršno obliko pomoči,

Lep podzrav.

—————————

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Table Normal”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-priority:99;
mso-style-qformat:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin-top:0cm;
mso-para-margin-right:0cm;
mso-para-margin-bottom:10.0pt;
mso-para-margin-left:0cm;
line-height:115%;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:11.0pt;
font-family:”Calibri”,”sans-serif”;
mso-ascii-font-family:Calibri;
mso-ascii-theme-font:minor-latin;
mso-fareast-font-family:”Times New Roman”;
mso-fareast-theme-font:minor-fareast;
mso-hansi-font-family:Calibri;
mso-hansi-theme-font:minor-latin;}

Proxy, pri vsem skupaj se mi zdi najbolj pomemben podatek, da težave povezuješ z intenzivnim ukvarjanjem z duhovnostjo. Poznam namreč več oseb, ki so zaradi napačnih pristopov pri tem zašli v resne težave. Zato te za začetek prosim le še to, da napišeš, kaj točno si počel (je šlo morda med drugim za koncentracijo na katero od spodnjih čaker?) in ali obstaja kak mejnik (dogodek/pojav), po katerem so se težave začele.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Proxy]

Najprej hvala za vse tri replyje, vsa pomoč je dobrodošla

OK, mogoče je čas da opišem zadevo še malo bolj podrobno –
z duhovnostjo sem začel pri šestnajstih letih, v vse skupaj me je “vpeljal” prav Echkart Tolle in sicer z svojo knjigo The Power of Now (v slo prevodu je to – Zdaj, kar mi je priporočala Irena zgoraj).
Na začetku sem bil še malo navdušen nad The Secret zadevami tipa “law of attraction”, a to je kar kmalu zbledelo ko sem nekako pogruntal da te materialne stvari pač ne morejo osrečiti na tak način kot svoboda.

Na začetku sem prebral kar precej duhovne literature – kasneje sem je še več, pravzaprav je težko najti kaj kar nisem prebral, vse sem bral v ang., ker znam angleško skoraj boljše kot slovensko – od Tolleja sem prebral vse knjiige, poslušal skoraj čisto vsa njegova predavanja, nekatera tudi pogledal… nasploh sem bral polno stvari, od tiste bolj prizemljene, preproste duhovnosti (recimo Tolle, Anthony DeMello, pred kratkim tudi Thich Nhat Hanh…), do bolj komplicirane (no vsaj za mene takrat) new-age in hinduistične ezoterike o astralu, reinkarnaciji, subtilnih sferah, karmi… (to je od vsega takrat še nekako najbolj zmedlo in pravzaprav tudi prestrašilo, preveč okultnih informacij naenkrat….), potem do bolj filozofskih diskurzov (Alan Watts…), do res tiste bolj globoke, čiste duhovnosti (Ramana Maharshi, Nisargadatta Maharaj…. – ta dva sta me tudi takrat še pri 16, 17ih precej begala, zdaj ju pač precej bolj razumem, sem bil pa takrat nemalokrat zmeden o svoji lastni identiteti (pa ne pravim da zdaj nisem), ki sta mi jo s svojimi “pointerji” hutro rušila).
V glavnem prebral sem veliko (ogromno), tista prvo omenjena prizemljena, preprosta duhovnost (Tolle…) mi je vsekakor pomagala, me naredila močnejšega….. vse ostalo me je takrat precej zbegalo in zmedlo, rabil sem dolgo časa da sem sprocesiral vse tiste informacije in morda je bilo prav ta obsedenost s tem eden izmed glavnih razlogov za začetek mojih težav. Namreč vse te informacije so me poleg tega da so me zmedle, tudi prestrašile – v smislu da se moram res potruditi da postanem razsvetljen oz. svoboden že v tem življenju, ker bog ve kot kaj (če sploh kot človek! – tale me še danes močno bega, da je namreč reinkrancija v človeški obliki tako redka stvar, da jo je treba na polno izkoristiti, mislim da je to že Buda omenjal) se bom reinkarniral oz. v kakšni čudni družini (btw moja trenutna starša sta izjemna, me vedno podpirala, čeprav sta ločena, sploh pa moja mama, ki mi je ob vseh teh težavah stala ob strani brez vprašanj, res sem hvaležen da sem se rodil predvsem s tako mamo, pa tudi očetom).

No tako sem šel v prakso – začel sem s preprosto Vipassano meditacijo vsak dan, po 45 minut. Že to me je na začetku vrglo (po kakih dveh tednih) v paniko, pa ne vem zakaj, verjetno pa sem bil še od prej malo “overwhelmed” (kaj je že slo beseda? ) in zmeden od vse tiste ezoterične literature in sem se ves čas spraševal in ugotavljal če sploh meditiram pravilno. No potem sem sklenil, da vse to skupaj ni zadosti, oz. da rabim nekaj drugega, šel sem v Holosync (ne vem če pozna kdo, to je visokofrekvenčen audio ki ga poslušaš, ki te s točno določenimi frekvencami vrže v globoko stanje meditacije, tako kot da bi bil že pro meditator in seveda temu primerno pride na dan kar precej…khm.. podzavestnega “dreka”). No Holosync me je popolnoma vrgel (takrat sem bil star 18), tako močno, da sem imel panične napade,… ipd. imel sem pa kar naenkrat tudi sposobnost kratkih videnj v prihodnost in sposobnost zmernega branja misli ljudem – no to dvoje me je sploh čisto prestrašilo, nisem bil ravno pripravljen na kaj takega in ni mi bilo preveč všeč.

S Holosyncom sem prenehal, a vse skupaj se je nadaljevalo, povedal nisem sicer nikomur, a imel sem že v tistem času tudi poleg panike razne psihoze (multiple personality ipd.), a vse skupaj je bilo še v neki meri normale (lol), tako sem lahko še hodil v šolo, skrival zadevo in dokaj normalno funkcioniral. No to je po par mesecih potem minilo samo od sebe, da je minilo sta mi pomagali predvsem dve stvari (poleg časa), fizična aktivnost in pa Sedona Metoda (ki vam je po forumu sodeč tukaj znana, tako da ne bom šel v podrobnosti kaj to je). Sedono sem potem tudi kasneje še precej uporabljal, bila je preprosta, nenevarna in nasploh kul stvar.

Po dolgi uporabi Sedone in ne ne vem kakšnih rezultatih v smeri neke večje sreče, ljubezni, miru… sem začel spet meditirati. Tukaj sem začel nekako po svoji lastni intuiciji kombinirati različne meditacije (kot npr. preprost Anapanasati in razno Pranayamo) kombinirati s Sedono. Sedaj mi je jasno da pač “kar nekaj” ne bi nikoli smel početi, a takrat se mi zadeve niso zdele nevarne. Še močneje sem se vrgel v duhovnost, se tudi distanciral od nekega prizemljenega življenja in začel z izvajanjem raznih stvari, ki se jih sploh več ne spomnim točno po več ur na dan.
To + to da sem se v celoti distanciral od šole in prijateljev (kar je tudi pomenilo da nisem več hodil na kake žure, se družil s sošolci in prijatelji ipd., hkrati sem se pa tudi bolj ali manj skorajda nehal učiti za šolo), me je v celoti vrglo. Padel sem v neko čudno stanje iz katerega se do danes še nisem uspel v celoti pobrati, je pa res, da je bilo prvih par mesecev tako groznih, da se zadeve rajši sploh ne spomnim….od tistega začetka travme nekako nosim še danes….

Je torej boljše, občutno boljše kot je bilo (torej tri leta nazaj), a še vedno imam precejšne probleme. Pravzaprav največji problem so morda pekoče bolečine po telesu, prav te mi najbolj onemogočajo gibanje, kakršnokoli daljšo koncentracijo in funkcioniranje nasploh. Če je to Kundalini ali ne, ne vem, mislim pa da ne, ker so pri Kundaliniju tudi stanja ekstaze, ki jih pa jaz v tem trenutku nimam (poleg tega tudi ne čutim energije, ki bi mi prihajala iz korenske čakre, kot je navadno pri Kundaliniju).

OK, upam da se je komu dalo tole prebrati (upam da ni preveč slovničnih napak, res se mi ne da zdajle popravljati če so ) potrudil sem se napisati čimveč, več pa zdajle ne morem, ker je že malo pozna ura, poleg tega pa me, če sem predolog za računalnikom spet začne vse bolet ipd.

(Aja pa mogoče še to – kaj mi najbolj pomaga? Kaka družba res bližnjih prijateljev, kratek sprehod po sončku, preprosto zavedanje sebe, svojega telesa in emocij… take simpl zadeve, če vam mogoče e to kaj pomaga pri nasvetih :) (na žalost pa te simpl zadeve precej težko izvajam zaradi emocionalnih nihanj in pekočih bolečin, mi pa pomagajo, še najbolj recimo )

Hvala za vsakršno pomoč in nasvet,
Proxy

Proxy2012-11-23 02:56:31

Lepo je če deliš

[Irena]

Proxy

Tvoja mladostniška radovednost in močan ego sta te močno oddaljila od bistva – ljubezni.

Po temle ti preostane le eno: stroga abstinenca od duhovnosti in razsvetljenja.

Ljubezen pa živi tako, da se odseli od staršev,magar v tujino, najdi si fizično delo,, neduhovno družbo in skrbi za preživetje. Pekoče bolečine v telesu – s pozornostjo pojdi “vanje” in se jim ne upiraj, pa bodo izzvenele – ob primernem načinu življenja in fokusiranjem v materialno.

In ko se čez desetletje ali dve “vse poleže”, boš svoja znanja in izkušnje lahko posredoval mladim in starejšim, ter tako deloval tudi navzven ljubeče in podporno

Lp, Irena

Irena2012-11-23 10:45:13

Lepo je če deliš

[ozelot]

Loh še jest eno o duhovnosti?

Kaj pravzaprav duhovnost naj bi bila. Veliko ljudi misli da je duhovnost branje knjig ki so ali starejše od 3000 let ali mlajše od 3h let.

Človek je duhovno bitje kar pomeni da je bitje ljubezni. To pomeni da je prevodnik božanske ljubezni. Če več ljubezni steče skozi tebe bolj si duhoven. To pomeni da ljubezni dovoliš, da deluje skozi tvoje akcije, tvoje misli, besede, dejanja,..

Umske tehnike duhovnosti ne peljejo nikamor. Edino v duhovno podhranjenost.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[grega]

Proxy wrote:
Najprej hvala za vse tri replyje, vsa pomoč je dobrodošla

OK, mogoče je čas da opišem zadevo še malo bolj podrobno –
z duhovnostjo sem začel pri šestnajstih letih, v vse skupaj me je “vpeljal” prav Echkart Tolle in sicer z svojo knjigo The Power of Now (v slo prevodu je to – Zdaj, kar mi je priporočala Irena zgoraj).
Na začetku sem bil še malo navdušen nad The Secret zadevami tipa “law of attraction”, a to je kar kmalu zbledelo ko sem nekako pogruntal da te materialne stvari pač ne morejo osrečiti na tak način kot svoboda.

Na začetku sem prebral kar precej duhovne literature – kasneje sem je še več, pravzaprav je težko najti kaj kar nisem prebral, vse sem bral v ang., ker znam angleško skoraj boljše kot slovensko – od Tolleja sem prebral vse knjiige, poslušal skoraj čisto vsa njegova predavanja, nekatera tudi pogledal… nasploh sem bral polno stvari, od tiste bolj prizemljene, preproste duhovnosti (recimo Tolle, Anthony DeMello, pred kratkim tudi Thich Nhat Hanh…), do bolj komplicirane (no vsaj za mene takrat) new-age in hinduistične ezoterike o astralu, reinkarnaciji, subtilnih sferah, karmi… (to je od vsega takrat še nekako najbolj zmedlo in pravzaprav tudi prestrašilo, preveč okultnih informacij naenkrat….), potem do bolj filozofskih diskurzov (Alan Watts…), do res tiste bolj globoke, čiste duhovnosti (Ramana Maharshi, Nisargadatta Maharaj…. – ta dva sta me tudi takrat še pri 16, 17ih precej begala, zdaj ju pač precej bolj razumem, sem bil pa takrat nemalokrat zmeden o svoji lastni identiteti (pa ne pravim da zdaj nisem), ki sta mi jo s svojimi “pointerji” hutro rušila).
V glavnem prebral sem veliko (ogromno), tista prvo omenjena prizemljena, preprosta duhovnost (Tolle…) mi je vsekakor pomagala, me naredila močnejšega….. vse ostalo me je takrat precej zbegalo in zmedlo, rabil sem dolgo časa da sem sprocesiral vse tiste informacije in morda je bilo prav ta obsedenost s tem eden izmed glavnih razlogov za začetek mojih težav. Namreč vse te informacije so me poleg tega da so me zmedle, tudi prestrašile – v smislu da se moram res potruditi da postanem razsvetljen oz. svoboden že v tem življenju, ker bog ve kot kaj (če sploh kot človek! – tale me še danes močno bega, da je namreč reinkrancija v človeški obliki tako redka stvar, da jo je treba na polno izkoristiti, mislim da je to že Buda omenjal) se bom reinkarniral oz. v kakšni čudni družini (btw moja trenutna starša sta izjemna, me vedno podpirala, čeprav sta ločena, sploh pa moja mama, ki mi je ob vseh teh težavah stala ob strani brez vprašanj, res sem hvaležen da sem se rodil predvsem s tako mamo, pa tudi očetom).

No tako sem šel v prakso – začel sem s preprosto Vipassano meditacijo vsak dan, po 45 minut. Že to me je na začetku vrglo (po kakih dveh tednih) v paniko, pa ne vem zakaj, verjetno pa sem bil še od prej malo “overwhelmed” (kaj je že slo beseda? ) in zmeden od vse tiste ezoterične literature in sem se ves čas spraševal in ugotavljal če sploh meditiram pravilno. No potem sem sklenil, da vse to skupaj ni zadosti, oz. da rabim nekaj drugega, šel sem v Holosync (ne vem če pozna kdo, to je visokofrekvenčen audio ki ga poslušaš, ki te s točno določenimi frekvencami vrže v globoko stanje meditacije, tako kot da bi bil že pro meditator in seveda temu primerno pride na dan kar precej…khm.. podzavestnega “dreka”). No Holosync me je popolnoma vrgel (takrat sem bil star 18), tako močno, da sem imel panične napade,… ipd. imel sem pa kar naenkrat tudi sposobnost kratkih videnj v prihodnost in sposobnost zmernega branja misli ljudem – no to dvoje me je sploh čisto prestrašilo, nisem bil ravno pripravljen na kaj takega in ni mi bilo preveč všeč.

S Holosyncom sem prenehal, a vse skupaj se je nadaljevalo, povedal nisem sicer nikomur, a imel sem že v tistem času tudi poleg panike razne psihoze (multiple personality ipd.), a vse skupaj je bilo še v neki meri normale (lol), tako sem lahko še hodil v šolo, skrival zadevo in dokaj normalno funkcioniral. No to je po par mesecih potem minilo samo od sebe, da je minilo sta mi pomagali predvsem dve stvari (poleg časa), fizična aktivnost in pa Sedona Metoda (ki vam je po forumu sodeč tukaj znana, tako da ne bom šel v podrobnosti kaj to je). Sedono sem potem tudi kasneje še precej uporabljal, bila je preprosta, nenevarna in nasploh kul stvar.

Po dolgi uporabi Sedone in ne ne vem kakšnih rezultatih v smeri neke večje sreče, ljubezni, miru… sem začel spet meditirati. Tukaj sem začel nekako po svoji lastni intuiciji kombinirati različne meditacije (kot npr. preprost Anapanasati in razno Pranayamo) kombinirati s Sedono. Sedaj mi je jasno da pač “kar nekaj” ne bi nikoli smel početi, a takrat se mi zadeve niso zdele nevarne. Še močneje sem se vrgel v duhovnost, se tudi distanciral od nekega prizemljenega življenja in začel z izvajanjem raznih stvari, ki se jih sploh več ne spomnim točno po več ur na dan.
To + to da sem se v celoti distanciral od šole in prijateljev (kar je tudi pomenilo da nisem več hodil na kake žure, se družil s sošolci in prijatelji ipd., hkrati sem se pa tudi bolj ali manj skorajda nehal učiti za šolo), me je v celoti vrglo. Padel sem v neko čudno stanje iz katerega se do danes še nisem uspel v celoti pobrati, je pa res, da je bilo prvih par mesecev tako groznih, da se zadeve rajši sploh ne spomnim….od tistega začetka travme nekako nosim še danes….

Je torej boljše, občutno boljše kot je bilo (torej tri leta nazaj), a še vedno imam precejšne probleme. Pravzaprav največji problem so morda pekoče bolečine po telesu, prav te mi najbolj onemogočajo gibanje, kakršnokoli daljšo koncentracijo in funkcioniranje nasploh. Če je to Kundalini ali ne, ne vem, mislim pa da ne, ker so pri Kundaliniju tudi stanja ekstaze, ki jih pa jaz v tem trenutku nimam (poleg tega tudi ne čutim energije, ki bi mi prihajala iz korenske čakre, kot je navadno pri Kundaliniju).

OK, upam da se je komu dalo tole prebrati (upam da ni preveč slovničnih napak, res se mi ne da zdajle popravljati če so ) potrudil sem se napisati čimveč, več pa zdajle ne morem, ker je že malo pozna ura, poleg tega pa me, če sem predolog za računalnikom spet začne vse bolet ipd.

(Aja pa mogoče še to – kaj mi najbolj pomaga? Kaka družba res bližnjih prijateljev, kratek sprehod po sončku, preprosto zavedanje sebe, svojega telesa in emocij… take simpl zadeve, če vam mogoče e to kaj pomaga pri nasvetih :) (na žalost pa te simpl zadeve precej težko izvajam zaradi emocionalnih nihanj in pekočih bolečin, mi pa pomagajo, še najbolj recimo )

Hvala za vsakršno pomoč in nasvet,
Proxy

Po vsemu temu kar sem prebral ti ne potrebuješ nobenih terapevtov, bioterapevtov, zdravilcev in podobno. Sicer ne vem koliko si jim opisal tvoja stanja in iskanja, tako, da bi lahko po temu prišli do tebe na drugačen način. Potrebuješ nekoga, ki razume tvoje stanja in jih je sam pri sebi presegel, lahko bi rekli, da bi bilo priporočljivo imeti nekoga, ki bi bil tvoj mentor/učitelj…se čudno sliši, ampak nekaj v tem smislu.

Vse metode/tehnike/meditacije so tukaj zato, da umirijo tvoj um, ko je tvoj um umirjen, si to TI. V tvojih letih je normalno, da si veliko stvari preizkusil, to to bo prineslo izkušnjo in prakso s katero boš ločil zrno od plevela. Če iščeš “razsvetljenje” ga nikoli ne boš našel, ker nekaj takega kot razsvetljenje ne obstaja in je koncept o katerim pišejo knjige in se govori…Ti si sam že vse to, kar iščeš…usmeri se na tistega, ki išče, tam je edini odgovor. Ne obstajajo pretekla življenja, ne obstaja reinkarnacija, ne obstaja tudi svet, tudi ti kot tak ne obstajaš…vse je samo koncept. Toliko časa kolikor časa misliš, da si ti telo in tvoj um in se z njima identificiraš, toliko časa bo iluzija prisotna. Pravimo, da je nebo modro, vendar, ko gremo višje v atmosfero ni nikjer modrega neba, je samo prazen prostor. Ko si v puščavi imaš privid, da je čisto zraven voda, samo še malo…a vode v resnici ni nikjer. Tako je tudi s tem svetom in vsemi koncepti, ki so v njemu prisotni. Prebudi se, najhitrejši način je samoizpraševanje/vichara/self enquiry.

Lepo je če deliš

[glas]

Proxy wrote: … Namreč vse te informacije so me poleg tega da so me zmedle, tudi prestrašile – v smislu da se moram res potruditi da postanem razsvetljen oz. svoboden že v tem življenju, ker bog ve kot kaj (če sploh kot človek! – tale me še danes močno bega, da je namreč reinkrancija v človeški obliki tako redka stvar, da jo je treba na polno izkoristiti, mislim da je to že Buda omenjal) se bom reinkarniral oz. v kakšni čudni družini (btw moja trenutna starša sta izjemna, me vedno podpirala, čeprav sta ločena, sploh pa moja mama, ki mi je ob vseh teh težavah stala ob strani brez vprašanj, res sem hvaležen da sem se rodil predvsem s tako mamo, pa tudi očetom).

Nekaj malega o karmi.. Veliko vzhodnih učenj res uči tako glupost, da danes si lahko človek, v naslednjem življenju pa si lahko mačka.. A v resnici gre zavest vedno v višjo stopnjo bivanja, kot je bila do sedaj, vse v skladu z dosežki nekega življenja.. Skoraj nemogoče se je inkarnirati kot žival, ko si enkrat dosegel razvojno stopnjo človeka..
Vse kar doživljaš si si prislužil/pridelal sam, tudi starše in tudi stanje v katerem si..
Če razumeš, da se rodiš z pozabo in se ne spomniš ničesar pred to črto (rojstva), potem si lahko predstavljaš življenje kot en dan in vsako večer ko zaspiš se zjutraj zbudiš (beri:rodiš) v neki hiši, v neki družini z nekim imetjem itd in si na določene stvari jezen, da so tam enih si naskončno vesel itd in ne veš kdo jih je tja postavil in zakaj.. ampak ne veš pa (zaradi pozabe, ki se ti zgodi vsako noč) da vse stvari si nabral pridobil v vseh prejšnjih dneh svojega življenja.. a vseeno greš in odstvarin vse kar te moti in dodaš kar bi imel ta dan, a nato se spet prebudiš naslednje jutro s pozabo..

Proxy wrote:
No tako sem šel v prakso – začel sem s preprosto Vipassano meditacijo vsak dan, po 45 minut. …
… … …
…
Je torej boljše, občutno boljše kot je bilo (torej tri leta nazaj), a še vedno imam precejšne probleme. Pravzaprav največji problem so morda pekoče bolečine po telesu, prav te mi najbolj onemogočajo gibanje, kakršnokoli daljšo koncentracijo in funkcioniranje nasploh. Če je to Kundalini ali ne, ne vem..

Ne to ni kundalini to je tvoja zastala življenska energija, ki je ne uporabljaš kreativno in koristno in se ti energija kopiči in te žge.. Večino bolezni dandanes obstaja zaradi neuporabljanja lastne življenske energije.. (monotonost, otopelost, pravila, mehansko življenje, prepovedi, omejitve, izčrpljujoče službe, zasvojenosti, bolezni..)
Če bi začutil kundalini, verjami, potem ne bi imel dvoma več, če je bil to kundalini ali ne..

Proxy wrote:
(Aja pa mogoče še to – kaj mi najbolj pomaga? Kaka družba res bližnjih prijateljev, kratek sprehod po sončku, preprosto zavedanje sebe, svojega telesa in emocij… take simpl zadeve, če vam mogoče e to kaj pomaga pri nasvetih :) (na žalost pa te simpl zadeve precej težko izvajam zaradi emocionalnih nihanj in pekočih bolečin, mi pa pomagajo, še najbolj recimo )

Skozi imam občutek, da hočeš biti nekaj več kot ostali! Tudi ko ti vsi poskusi razsvetljenj niso uspeli in se tvoj duhovni ego ni uspel tako povzdigniti čež druge , se mi zdi kot da poskušaš sedaj pač s tem svojim “stanjem” iskati pozornost in tvoja osebnost kar ne odneha s temi poskusi iskanja pozornosti..

Če niti lastnih čustvev ne znaš ventilirati, biti njih gospodar in njigov mojster, potem ne vem kako si ti predstavljaš razsvetljenje??
Pa če te nek pekoč občutek lahko ustavi da se ne “moreš” sprehajat..

Vglavnem, če imaš resničen namen kaj narediti s tem tvojim stanjem ,potem začni z osnovami, ne moreš pa že strehe graditi, če še temeljev nimaš..Ni čudno, da se ti vse sesuva sproti.. Ja kako se ti nebi, če spodaj nimaš nič, a ti bi že streho postavljal..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Avtor]

Prispevki