PROCES PRISOTNOSTI

[Irena]

tadej pretner wrote:

Fosgen, pred piratskim napadom na forum smo imeli proces prisotnosti v podforumu “šola za bioterapevte”, v temi “praznina”. Tam je bilo ogromno izmenjav izkušenj glede procesa, a potem, ko smo forum postavljali na novo, je ta tema iz neznanih vzrokov izginila. Škoda …

Ni izginila

Pot do nje je naslednja:

-prijava

-išči /napredno iskanje

-vtipkaj: iskanje po ključnih besedah : praznina

iskanje po up. imenu : Tadej Pretner

spremeni čas !!!!!! NE v zadnjih 6. mesecih – TEMVEČ DA V ZADNJEM LETU….IN STAREJŠE !

vsi forumi

prični iskanje

-in nato klikni 13. zadetek (pod naslovom praznina)

-te vrže na 9. stran ….

– klikni 1. stran : tam je opis 1. tedna procesa z dne 20. 3. 2010 ob 18.30

in seveda vse ostalo

lp, i

Irena2014-03-05 18:59:02

Lepo je če deliš

[mojka]

no, pa sem našla. sem mislila da foruma ni več….

sem v 10 tednu procesa, pa potrebujem nasvet. ( tokrat delam po knjigi, ker ni bilo foruma :), prejšnje dvakrat pa sem sedmi teden neslavno propadla :) ) Problem: med dihanjem se mi v telesu pojavi neprijeten občutek, nevzdržno težko biti pri miru.( za razliko od prejšnjih poskusov, ko sem praviloma zaspala). Ta občutek poznam kakih 20 let, če sem se umirila preden sem zaspala, posebno v obdobjih nezadovoljstva in občutkov nemoči. Pa tudi po povečani fizični aktivnosti. torej- občutek se pojavi in ne gre nikamor tudi če povezano diham eno uro. Če se prestrašim je vibracija podobna, le da močnejša. Lokacija:hrbet od reber navzgor do ramen in rahlo skozi roke

pozdrav, s prošnjo za kak nasvet

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

mojka wrote: no, pa sem našla. sem mislila da foruma ni več….

sem v 10 tednu procesa, pa potrebujem nasvet. ( tokrat delam po knjigi, ker ni bilo foruma :), prejšnje dvakrat pa sem sedmi teden neslavno propadla :) ) Problem: med dihanjem se mi v telesu pojavi neprijeten občutek, nevzdržno težko biti pri miru.( za razliko od prejšnjih poskusov, ko sem praviloma zaspala). Ta občutek poznam kakih 20 let, če sem se umirila preden sem zaspala, posebno v obdobjih nezadovoljstva in občutkov nemoči. Pa tudi po povečani fizični aktivnosti.  torej- občutek se pojavi in ne gre nikamor tudi če povezano diham eno uro. Če se prestrašim je vibracija podobna, le da močnejša. Lokacija:hrbet od reber navzgor do ramen in rahlo skozi roke

pozdrav, s prošnjo za kak nasvet

Opazi, če mogoče bi te peljalo, da bi z glasom sprostila….kar daj. Mene je včasih pelajlo od nizkih (medved) tonov do piščanja in treslo kot zmešano. Iz glasa (aaaaaaaaaaaaaaaaaaa…..) pa je prišel histeričen jok, ali jeza, ali pač samo rovenje, ali neki zvoki podobni šššššššš ali totalno brez artikulacije…. brez nekih slik v glavi ali ideje odkod to prihaja….je pa res, da mi je pašalo potem poskakati malo kot da bi rabila prizemljitev…. Tudi proces v položaju sedečem je lahko dobra sprememba …..tudi je razlika ali je pozornost na vdih ali izdih….

Bomo videli, kaj bo Tadej predlagal.

snowcat
PS: zelo me spomni tvoj opis na mene, jaz imam zelo aktiven nagon preživetja, ki je povezan z begom, torej AKCIJA AKCIJA AKCIJA…..mirovanje ni moja domena, ponavadi kar zaspim…..držim pesti

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Vsakič kadar delamo nekaj (ali Reiki, ali Osho meditacije, ali torziksko polje, ali karkoli….) REDNO, je potrebno delati, kot da NE BI NIKOLI PREJ tega delali.

Opažam pri sebi, da ne glede na zadevo – recimo Reiki je relativno statična zadeva ali Osho dynamic meditation, ki je zelo aktivna/nestatična zadeva – mi je težje in težje vzdrževat fokus na praznini/meditaciji/opazovanju…. nekako mi vklopi ,,um,, , ki izvaja primerjavo s preteklostjo in išče podobnosti v sedanjem trenutku in analizira/primerajava/definira/opredeljuje/pelje notranji monolog….

Prav super je bilo na začetku, kadar nisem imela pojma, je kar šlo. Potem pa se zacikla.

Jaz osebno preden začnem karkoli si sama sebi rečem NE VEM ZAKAJ in NE VEM KAKO in se NE TRUDIM ostati v meditaciji, ne kako se prepustim, dam prostor SPONTANOSTI.

Pa se kar ,,ulovim,, da razmišljam…. tako, da je izkušnja tisto, ki pelje do po poti cilja, karkoli naj bi bil ta cilj.

Glede SPONTANOSTI pa imam eno izkušnjo, za katero sem vesela, ampak istočasno pa NE VEM kaj z njo…treniram edno borilno veščino in se odločim pri treningu, da se približam nasprostniku, tako, da ga taknem (načeloma je ideja, samo kontakt, brez udarcev). S tem, da se pa jaz približam se izpostavim možnosti, da seveda tudi nasprotnik lahko mene takne….full pozornosti je bilo na njemu in nekako sem se spontano prilagajala temu kje je in mojemu namenu, da se približam. Telo se je nekako samo premikalo, se ne spomnim natančno kakšne gibe (naučeno tehniko) sem uporabila. Trener je igral na Birimbau, torej živa glasba, ritem hiter….in KAR NAENKRAT se vse upočasi, dejansko gledam SLOW MOTION PICTURE, občutek imam, da imam OGROMNO časa, …

…..kaj pa mede na vsem tem ?? Kje sem bila jaz vmes ?? A je spontanost, da delamo nejak pa NE VEMO kako ?? Da se zgodi preden um poda soglasje ??

Fascinantna zadeva in še utrujena nisem bila, lih obratno, kot da bi imela ognomet v riti

snowcat

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

mojka wrote: no, pa sem našla. sem mislila da foruma ni več….

sem v 10 tednu procesa, pa potrebujem nasvet. ( tokrat delam po knjigi, ker ni bilo foruma :), prejšnje dvakrat pa sem sedmi teden neslavno propadla :) ) Problem: med dihanjem se mi v telesu pojavi neprijeten občutek, nevzdržno težko biti pri miru.( za razliko od prejšnjih poskusov, ko sem praviloma zaspala). Ta občutek poznam kakih 20 let, če sem se umirila preden sem zaspala, posebno v obdobjih nezadovoljstva in občutkov nemoči. Pa tudi po povečani fizični aktivnosti. torej- občutek se pojavi in ne gre nikamor tudi če povezano diham eno uro. Če se prestrašim je vibracija podobna, le da močnejša. Lokacija:hrbet od reber navzgor do ramen in rahlo skozi roke

pozdrav, s prošnjo za kak nasvet

Mojka …!!!!!!!!!!!!!!! Cmok, cmok, liz, cmok …

Tudi jaz sem nekaj časa mislil, da foruma ni več

Pri nekaterih se občasno pojavi kak sila trdovraten simptom. Enega podobnega sem imel tudi jaz, znanec pa mi je predvčerajšnjim povedal, da je pri procesu prišel do problema, ki vodi v bruhanje. Kar se tiče procesa kot takšnega, poskusi z izvajanjem v topli vodi in drugimi fintami, s katerimi ga intenziviraš – dihanje skozi usta, skozi haro, če obvladaš torzijsko polje pa izvajaj proces s torzijskim poljem. Obstajajo pa še druge metode osvobajanja TB, se jih bova pa težko naučila dopisno.

snowcat :) wrote: Vsakič kadar delamo nekaj (ali Reiki, ali Osho meditacije, ali torziksko polje, ali karkoli….) REDNO, je potrebno delati, kot da NE BI NIKOLI PREJ tega delali.

Opažam pri sebi, da ne glede na zadevo – recimo Reiki je relativno statična zadeva ali Osho dynamic meditation, ki je zelo aktivna/nestatična zadeva – mi je težje in težje vzdrževat fokus na praznini/meditaciji/opazovanju…. nekako mi vklopi ,,um,, , ki izvaja primerjavo s preteklostjo in išče podobnosti v sedanjem trenutku in analizira/primerajava/definira/opredeljuje/pelje notranji monolog…

.

Pri dinamični meditaciji verjetno ne moreš grleno dihati. Grleno dihanje je sicer zanesljiva pot v praznino. Lahko pa poskusiš vsaj s hara dihanjem, bo vseeno precej manj možnosti, da ti nagajajo misli.

snowcat :) wrote:

in KAR NAENKRAT se vse upočasi, dejansko gledam SLOW MOTION PICTURE, občutek imam, da imam OGROMNO časa, …

…..kaj pa mede na vsem tem ?? Kje sem bila jaz vmes ?? A je spontanost, da delamo nejak pa NE VEMO kako ?? Da se zgodi preden um poda soglasje ??

Fascinantna zadeva in še utrujena nisem bila, lih obratno, kot da bi imela ognomet v riti

snowcat

Ob določenih situacijah začnejo možgani izločati neko snov, ki nam da občutek slow motiona. Imena na pamet ne vem. O tem pojavu je bilo govora v eni od oddaj Na robu znanosti. Ni zelo dolgo, odkar sem jo gledal, ampak jo sedajle res ne najdem.

V glavnem, pri umiranju pride do izločanja te snovi skoraj vedno – zato tisti, ki so “preživeli” klinično smrt rečejo, da se jim je pred očmi odvrtel film celega življenja. V bistvu to traja le trenutek, občutek pa imaš, da blazno dolgo. Prav mogoče je, da se delno ta snov izloča tudi v trenutkih globoke meditacije, ko nimaš absolutno nobenega občutka za čas, na njeno izločanje pa vplivajo tudi nekatere droge in najverjetneje kakšna posebna stanja zavesti; se nagibam, da gre pri tebi za to.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[snowcat :)]

tadej pretner wrote: …….

Ob določenih situacijah začnejo možgani izločati neko snov, ki nam da občutek slow motiona. Imena na pamet ne vem.  O tem pojavu je bilo govora v eni od oddaj Na robu znanosti. Ni zelo dolgo, odkar sem jo gledal, ampak jo sedajle res ne najdem.

 V glavnem, pri umiranju pride do izločanja te snovi skoraj vedno – zato tisti, ki so “preživeli” klinično smrt rečejo, da se jim je pred očmi odvrtel film celega življenja. V bistvu to traja le trenutek, občutek pa imaš, da blazno dolgo. Prav mogoče je, da se delno ta snov izloča tudi v  trenutkih globoke meditacije, ko nimaš absolutno nobenega občutka za čas, na njeno izločanje pa vplivajo tudi nekatere droge in najverjetneje kakšna posebna stanja zavesti; se nagibam, da gre pri tebi za to.

Ena razlaga pa je bila ,,100% delovanje skozi HARO,, Da to je poznano v svetu borilnih veščin. Imaš občutek, da se vse gibe počasi. Dejansko v 3D svetu pa se vse lahko gibe zelo hitro in ti sam se gibeš zelo hitro – primer možakar, ki je kroglo odbil s roko. Torej delovanje iz HARE.

Nekako je lažje trenirati delovanje iz HARE kot klinično smrt, da dobiš take snovi v telo

10 human super heros – zaporedje št 5

snowcat

PS: včasih me tvoje znanstvene razlage spomnijo, da še dandanes ne vemo kako to mačka dela, da mmmmmrrrrrrrrrrrrr in zakaj to dela. Preprosto zato ker jim ni uspelo ustvariti pogoje/merilne naprave, da bi mačka pričela mmmmmmmmmmmmmrrrrrrrrrrrrrr….. in istočasno, da bi jo merili in analizirali

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

tadej pretner wrote: Ob določenih situacijah začnejo možgani izločati neko snov, ki nam da občutek slow motiona. V glavnem, pri umiranju pride do izločanja te snovi skoraj vedno – zato tisti, ki so “preživeli” klinično smrt rečejo, da se jim je pred očmi odvrtel film celega življenja. V bistvu to traja le trenutek, občutek pa imaš, da blazno dolgo.

Tega nisem vedel, je pa zelo zanimivo. V trenutku pa, kot sem to prebral, me je spomnilo na biblijski stavek, ki pravi, da je “pred Gospodom en dan kakor tisoč let in tisoč let kakor en dan.” (2. Pt. 3:8)

Čeprav gre tukaj lahko za čisto simboliko, saj Ap. Peter sokristjane v kontekstu spomni na božjo potrpežljivost, pa gre morda tudi za dejanski zapis, ki pa vsaj meni pove naslednje:

1. da je MORDA tudi izven 3D prostora ČAS, le da teče izjemno počasi (skladno z biblijskim zapisom). Zanimivo, da tik ob črni luknji časa skoraj NI, kar pomeni, da drugod očitno je. Navsezadnje tudi znanstveniki potovanje po vesolju in medsebojno oddaljenost planetov opisujejo s časovno enoto, ko pravijo, da bi za potovanje do določenega planeta potrebovali x SVETLOBNIH LET (to je ČAS, kajne?)

2. pojasni določene izpovedi regresirancev, ki pravijo, da je posamezno ZEMELJSKO življenje bolj podobno KRATKI odrski igri, kar spet nakazuje na časovno komponento. Če namreč lahko duša na tak način označi zemeljsko življenje, ga mora očitno z nečim PRIMERJATI: “hitro” hitrost časa na zemlji s “počasno” hitrostjo časa v duhovnem svetu? Seveda pa se tudi tule srečamo z Einsteinovo relativnostno teorijo, in sicer za človeka na zemlji njegovo življenje izgleda bistveno daljše kot za dušo, ki ga opazuje z duhovnih ravni. Zanjo je življenje zelo kratko, pravzraprav po biblijski primerjavi časa, za dušo povprečno zemeljsko življenje (recimo 80 let) znaša natančno 115 minut, kar je MANJ KOT 2 URI!!! Ko torej čovek zboli in se recimo z boleznijo bori “dolgi” dve leti, preden na koncu umre, to za dušo pomeni, da je bolezen oz. “odhod” trajal MANJ KOT 3 MINUTE!!!

Takšen pogled na stvari, čeprav morda v osnovi napačen, vseeno precej bolje približa določene duhovne koncepte, po katerih se duša hodi na zemljo v inkarnacijah učiti določenih “lekcij”. To morda tudi pojasni, zakaj se hodijo duše teh “lekcij” učit na zemljo, ne pa kar v duhovnem svetu: ker bi v absolutnem smislu “lekcije” v duhovnem svetu trajale predolgo, na zemlji pa bistveno krajši čas (rekli smo, da pičli 2 uri ali še manj), čeprav v relativnem smislu (za človeka) ti slabi 2 uri še vedno trajata precej dolgo…

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki