PROCES PRISOTNOSTI

[snowcat :)]

Teodora wrote: …..Me pa malo muči tole.

Če nisem telo, nisem čustvo, nisem izkušnja, vendar sem v vsem. Sem prisotna v telesu, občutim čustva, doživljam izkušnje. Nisem vse našteto a vendar se dogaja v meni.

Kaj sem potem, prostor v katerem se dogaja? Kaj? A prisotnost in zavestnost?

Česa? A telesa, čustev in izkušenj?

Je prav fascinantno s kakšno lahkoto človek položi vprašanje na katero iščejo ljudje odgovor od začetka začetkov človeštva 

Ok, moje čisto osebno mnenje. Vsako živo bitje je sestavljeno iz več plasti in vse te plasti SKUPAJ aktivirajo zavest. Torej če poenostavim. Duša se ,,odloči,, da se utelesi ob tem času na tej lokaciji (s tem, . Kadar pride do fizične namestitve se preko telesa ustvari povezava s duhom (informacijsko polje). Nastane TRINITI = telo, duša, duh. Takrat se ,,pojavi,, zavest. Če bi še več poenostavila. Imam škatlo s kockami. Zložim kocke skupaj, ustvarim obliko radija (telo). Priklopim na elektriko (duša). V zraku bežijo signali glasbe na ,,kratkih,, valovih (duh). Obrnem gumb = vse skupaj se združi v delovanju in evo Elvis Presly in Love me tender Se zavedam, da s obračanjem gumba nastaja novo vprašanje ,,kdo obrača gumb ?,, Hm, v tem primeru se kar zgodi ,,avtomatsko,, Kdo pa je vse to dizajniral ? Hm, …a je sploh pomembno vedeti ?

Zelo zanimivo se mi zdi stanje kome. S tem, da imamo stanje, kje telo se samo vzdržuje, po navadi imajo ljudje odprte oči. Ni pa nobenega zunanjega komuniciranja. Iz primerov ljudi, kateri so napisali knjige o tem iz lastne izkušnje, kaže, da je prav stanje zavesti nekako ključna v smislu samozavedanja se situacije. Drugače zavest je kot otrok na peskovniku, sploh ne ve, da bi lahko telo hodilo, govorilo, itd. Lahko bi rekli, da človek spi s odprtimi očmi. Tudi obstaja mnenje, da je to stanje v katerem se nekaj dogaja na energetskem nivoju in da ima svoj namen. Zdenko Domančič je trdil, da se da podpreti/pomagati človeku, kateri ima odprte oči. Lahko bi rekli – spontana hibernacija – tisto, ki jogini naredijo namensko. Tako, da prihajamo do OPAZOVALCA.

Moje mnenje je, da opazovalec je ponovno ,,konstrukt,, in da nekako obstaja na različnih nivojih. Da je to nekako kvaliteta zavesti. Recimo rastline ga imajo lih toliko, da so sposobne interakcije (zaznavanje in reakcija na zunanji svet). Moj pes ga ima toliko, da zazna že dolgočasje. Itd itd itd….

Kadar umremo. Telo je prah in v prah se obrne. Duša gre naprej. Duh ne gre nikamor, zato ker je povsod, lahko pa bi rekli, da vse informacije, ki je to bitje ustvarilo, grejo v ,,knjižnico,, (eni temu rečejo Akaša zapisi, ….). Takrat kadar se to vse razpade, tudi se ,,deaktivira,, zavest. S tem se tisto ,,JAZ SEM,, konča. Ga ni bilo nikoli prej in nikoli potem. Vsakič kadar se duša namesti v fizičen svet nastane ,,novo,, JAZ SEM, ki pa je v sestavi s dušo, ki si je ,,prinesla,, s sabo vibracije, od prejšnjega ,,JAZ SEM,, Ampak tisto JAZ je zmeraj nov, nič v povezavi s prejšnjim JAZ SEM. Tako tudi jaz razumem našo odgovornost do celovitosti univerzuma. Tisto famozno ,,we are one,, Naša dejanja, vibracije ki ustvarimo se preoblikujejo v ,,naslednjem,, fizičnem svetu in to novo bitje ,,JAZ SEM,, predeljuje/sprošča vibracije ,,naše,, duše.

Univerzum je zelo neosebno. Gonilo vsega pa je napetost, ki jo ima duša – dokler ne pride do nevtralnega stanja (famozno – nazaj domov) bo ,,potovala,, gor in dol. Po poti pa nastajajo in od_nastajajo bitja, se aktivira in deaktivira posamezna zavest.

Kaj je pa najbolj fascinantno na vsem tem je motivacijski program preko zadovoljstva.

Hm, pač razmišljanje naglas.
snowcat

Lepo je če deliš

[glas]

Teodora wrote: Če nisem telo, nisem čustvo, nisem izkušnja, vendar sem v vsem. Sem prisotna v telesu, občutim čustva, doživljam izkušnje. Nisem vse našteto a vendar se dogaja v meni. Kaj sem potem, prostor v katerem se dogaja? Kaj? A prisotnost in zavestnost? Česa? A telesa, čustev in izkušenj?

Če bi še dalje naštevala, bi lahko ugotovila da nisi tudi nič od tega..
In če nisi nič od tega in nič od ostalega?
Pišeš; a smo prisotnost in zavestnost? Smo ja! Ampak nato napišeš, Česa? Zakaj pa česa?
Saj ni potrebe po temu, da bi čemurkoli morali biti..
Zavestnost ja sama sebi dovolj..
Če si v popolni prisotnosti, takrat se čisto nič ne dogaja,a vseeno si!

Če pa želiš moj odgovor je pa ta:
Smo NIČ iz katerega vse izgaja, vse kar vidiš in doživljaš, je izšlo iz tega niča, center ali bistvo Tebe(Mene) je pa ta sredina: kjer je tišina, nič, odsotnost pojavnega, a vseeno prisotnost Sebe..glas2015-08-19 10:43:11

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Dragica]

Hvala za podane razlage.

Zame je bilo spoznanje da sem ” Nič ” od naštetega milo rečeno nenavadno, da sem ” posoda ” v kateri se vse dogaja, pa od začetka nerazumljivo. Marsikaj mi je na razumski ravni po mojem videnju, čutenju, zaznavanju, vedenju bilo popolnoma jasno. Zdaj vedno bolj spoznavam, da me vsak dan “preseneti ” kakšen nov uvid, novo spoznanje, ki podira moje razumske in predstavitvene domine. Zavedam se, da še veliko ne dojamem ne razumem, ne povežem, sprejemam to in mi je tudi s tem ok. Zavedam se, da sem na poti spoznavanja sebe in da sem za svojo pot odgovorna sama.

Lepo je če deliš

[KIP]

Meni se je vstavilo pri 4. In 5. Dnevu drugega tedna. Ni mi nabmreč jasno kaj je mišljeno z situacijami s katerimi želimo pritegnit prisotnost. Prosila bi za kakšen primer, nasvet. Pa tudi 5. Dan drugega tedna ni ni jasen, torej situacije pri katerih želimo preusmerit pozornost iz sebe na kaj drugega. Tudi tukaj bi prosila za pomoč. In če prav razumem se pri samem dihanju ta teden osredotočamo na tišini, praznino, in ta naloga niti nima neke direktne povezave z dihanjem, morda na nezavedni ravni. Kar pa je pri meni zdaj torej nepopolno opravljeno, ker sem samo dihala, …

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

KIP wrote: Meni se je vstavilo pri 4. In 5. Dnevu drugega tedna. Ni mi nabmreč jasno kaj je mišljeno z situacijami s katerimi želimo pritegnit prisotnost. Prosila bi za kakšen primer, nasvet. Pa tudi 5. Dan drugega tedna ni ni jasen, torej situacije pri katerih želimo preusmerit pozornost iz sebe na kaj drugega. Tudi tukaj bi prosila za pomoč. In če prav razumem se pri samem dihanju ta teden osredotočamo na tišini, praznino, in ta naloga niti nima neke direktne povezave z dihanjem, morda na nezavedni ravni. Kar pa je pri meni zdaj torej nepopolno opravljeno, ker sem samo dihala, …

,,
-Četrti dan: Zapišimo vse situacije, …, v katerih je naš motiv ta, da pritegnemo pozornost.
-Peti dan: Zapišimo vse situacije … v katerih želimo preusmeriti pozornost iz sebe na kaj
drugega.,,

-Pritegniti pozornost – dam primer – na sestanek zmeraj prideš pozno ali vstaneš od mize tudi če veš, da ni sprejemljivo ali kadar je več ljudi na kup glasneje govoriš ali pustič umazane nogavice na tleh v kopalnici ali se odzoveš s pametovanjem na vsako malenkost v okolici…. pač delaš nekaj, ki IZZOVE ODZIV okolice DO TEBE in s tem dobiš POZORNOST.
-Preusmeriti pozornost iz sebe – dam primer – aerobika, kjer nekdo diktira kaj naj delaš ali televizija in slike, ki se gibljejo brez tega da te dejansko dosti zanima ali domača opravila namesto, da greš s možem na sprehod ali pogovor s frendicami o sosedi in politiki ali …pač vsa mogoča dejanja (situacije) v katerih iščeš zaposlitev zunaj sebe, da ne čutiš ali ne vidiš tisto, ki ti gre dejansko na kr*c, torej tisto, ki je znoter tebe.

pač tako nekako
s.

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Teodora wrote:

Hvala za podane razlage.

Zame je bilo spoznanje da sem ” Nič ” od naštetega milo rečeno nenavadno, da sem ” posoda ” v kateri se vse dogaja, pa od začetka nerazumljivo. Marsikaj mi je na razumski ravni  po mojem videnju, čutenju, zaznavanju, vedenju bilo popolnoma jasno. Zdaj vedno bolj spoznavam, da me vsak dan  “preseneti ” kakšen nov uvid, novo spoznanje, ki podira moje razumske in predstavitvene domine. Zavedam se, da še veliko ne dojamem ne  razumem, ne povežem, sprejemam to in mi je tudi s tem ok. Zavedam se, da sem na poti spoznavanja sebe in da sem za svojo pot odgovorna sama.

Predlagam ti vajo ,,opazovanja,, Namen te vaje je opaziti, kdaj smo odsotni, ojača intuicijo, je bilo tudi rečeno, da pri rednem izvajanju povezuje bitje v celoto in usklajuje komunikacijo na vseh nivojih (mental, emotivno, fizično, spiritualno, …)
Gre takole: zvečer kadar se uležeš v posteljo zavrtiš film svojega dneva od tega trenutka do trenutka, kadar si vstala iz postelje in nazaj v trenutek, kadar si se ulegla v posteljo. Sceno za sceno, korak za korakom. To je to.

Sporoči kako je šlo
snowcat

Lepo je če deliš

[KIP]

Hvala za razlago, to pa seveda vsi delamo, namensko ali ne.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki