PROCES PRISOTNOSTI

Prikaz 190 prispevka (od skupno 279)
  • Avtor
    Prispevki
  • #29418
    tadej pretner
    Moderator

    Teodora wrote: Ojla, sem v petem tednu povezanega dihanja in spoznavam vedno nove stvari. Dogaja se, da se zjutraj spominjam sanj, kar se do zdaj ni dogajalo.

    Hm, strokovnjaki pravijo, da se sanj spomnimo le takrat, kadar se zbudimo, ko sanje še niso povsem zaključene. Po drugi strani te povezano dihanje pozicionira v energijski svet, svet vzrokov, a to ima drugačne posledice, kot dober spomin. Dvomim torej, da ima spominjanje sanj vezo s povezanim dihanjem, verjetno pa boš ščasoma opazila celo to, da postajajo določeni segmenti spomina slabši. S tem, ko pomikaš fokus na tukaj in sedaj, je to normalno, saj začenjaš delovati vedno bolj spontano oziroma vedno manj na osnovi spominov prejšnjih delovanj.

    Teodora wrote:

    Povezano dihanje je postalo kar stalnica čez dan, kot da telo avtomatsko diha skozi trebušno prepono, vedno pogosteje se zavedam v kakšni vibraciji se nahajam in hitro zaznavam, ko se vibracija spremeni.

    Fantastično.

    Teodora wrote:

    Sem pa sinoči imela zanimivo izkušnjo. Čez celi dan sem imela zelo vroča stopala in jih nisem mogla nikakor ohladiti. Ko pa sem zvečer povezano dihala me je kar preblisnilo da sem držala mudro za ozemljitev, čeprav se ni ” nič “dogajalo in glej ga zlomka, vročina iz stopal se je neverjetno hitro normalizirala, kot da je presežek ognja zemlja posrkala vase. Zanimiva izkušnja in hvaležna sem ti Tadej za knjigo, res so zelo koristni nasveti, če jih le upoštevaš.

    Seveda. Zemlja gasi ogenjWink

    tissa wrote:

    To torej pomeni, vsa ta spominjanja in to, da si uspešno
    jačam eterično telo. Kajne? Me zelo veseli, saj je bil to pravzaprav prvotni
    namen, da sem se bolj fokusirano začela ukvarjati z dihanjem. Vsekakor sem
    želela tudi v tek spravit procesiranje ujete energije (no saj gre to tudi eno z
    drugim). A na prvem mestu je bilo bolj krepko eterično telo, da lahko sploh sproti
    prizemljujem vse destruktivne energije. Namreč že od malih nog sem izkušala
    anksioznost, v določenem obdobju je bilo vse skupaj že zelo neznosno, v takem
    stanju je čutenje telesa in zavestnost v njem ekstremno nizka. Posledično so se
    začele par let nazaj dogajati zdr. težave, najprej težave z vranico, kasneje še
    z drugimi organi.

    Okej, super, jaz diham na ta način še naprej.

    Vse delaš prav. Zgoraj sem ravno Teodori pisal, da bo začela opažati, da nekateri segmenti spomina, predvsem iz nabora dolgoročnega, usihajo. Pri temle, o čemer govoriš pa gre za druge stvari – za stik zavesti z vzročno sfero, kjer sicer info dobiva tudi intuicija. Med dihanjam nam pogostokrat v zavestnost prihajajo tiste info, oziroma del njih, ki se procesirajo.

    tissa wrote:

    Uporabljam tudi mudre, ki so me zelo pozitivno presenetile. Prej
    sem bila nekako skeptična, češ, da ne morejo imeti ne vem kako močnega učinka, da
    so le nek blag dodatek k vajam… Pa znajo bit kar intenzivne, ko jih
    uporabljam v kombinaciji z dihanjem sploh. Pa tudi tako jih prakticiram,
    mimogrede, kadar imam priložnost, recimo da sem nekje in koga čakam, pa stisnem
    eno izmed dveh »prizemljevalnih muder«.

    To se dogaja večini. Tudi jaz sem včasih mislil, da so mudre “kar nekaj”, pol sem pa dol padel, ko sem se prepričal, kako učinkovite so.

    Lepo je če deliš
    #29422
    Dragica
    Participant

    Teodora wrote:

    Ojla, sem v petem tednu povezanega dihanja in spoznavam vedno nove stvari. Dogaja se, da se zjutraj spominjam sanj, kar se do zdaj ni dogajalo.

    Tadej Pretner] napisal:

    Hm, strokovnjaki pravijo, da se sanj spomnimo le takrat, kadar se zbudimo, ko sanje še niso povsem zaključene. Po drugi strani te povezano dihanje pozicionira v energijski svet, svet vzrokov, a to ima drugačne posledice, kot dober spomin. Dvomim torej, da ima spominjanje sanj vezo s povezanim dihanjem, verjetno pa boš ščasoma opazila celo to, da postajajo določeni segmenti spomina slabši. S tem, ko pomikaš fokus na tukaj in sedaj, je to normalno, saj začenjaš delovati vedno bolj spontano oziroma vedno manj na osnovi spominov prejšnjih delovanj.

    Za moje razumevanje: Se pravi, ko se procesirajo bolečinska telesa in se energija povrne nazaj, se brišejo tudi spomini na odzive na tisto izkušnjo. Npr. sem razočarana zaradi nečesa, ker ni bilo po mojih pričakovanjih. Pride podobna situacija in ker nimam v podzavesti ” gumba “, ki bi se avtomatsko odzval na to situacijo imam dejansko možnost izbire, kako se bom odzvala. Če prav razumem se odzovem popolnoma na novo, kot da te izkušnje še nimam. Razumem prav?
    Lepo je če deliš
    #29423
    snowcat :)
    Participant

    Teodora wrote:

    Ojla, sem v petem tednu povezanega dihanja in spoznavam vedno nove stvari. Dogaja se, da se zjutraj spominjam sanj, kar se do zdaj ni dogajalo.

    Hm, strokovnjaki pravijo, da se sanj spomnimo le takrat, kadar se zbudimo, ko sanje še niso povsem zaključene. Po drugi strani te povezano dihanje pozicionira v energijski svet, svet vzrokov, a to ima drugačne posledice, kot dober spomin. Dvomim torej, da ima spominjanje sanj vezo s povezanim dihanjem, verjetno pa boš ščasoma opazila celo to, da postajajo določeni segmenti spomina slabši. S tem, ko pomikaš fokus na tukaj in sedaj, je to normalno, saj začenjaš delovati vedno bolj spontano oziroma vedno manj na osnovi spominov prejšnjih delovanj.
    Za moje razumevanje: Se pravi, ko se procesirajo bolečinska telesa in se energija povrne nazaj, se brišejo tudi spomini na odzive na tisto izkušnjo. Npr. sem razočarana zaradi nečesa, ker ni bilo po mojih pričakovanjih. Pride podobna situacija in ker nimam v podzavesti ” gumba “, ki bi se avtomatsko odzval na to situacijo imam dejansko možnost izbire, kako se bom odzvala. Če prav razumem se odzovem popolnoma na novo, kot da te izkušnje še nimam. Razumem prav?
    Resno zanimiva vprašanja dajaš Teodora :-)
    V EFT (tapkanje) to razlagajo tako, da spomin sam ostane (slika, zvoki, vonj, …pač zaznavanje preko čutil), ampak izgine emotivni naboj. Torej človek si še zmeraj lahko ogleda spomin travmatične izkušnje, ampak ni več travmatična. Če vzamemo primer – padec v globoko jamo – jasno, da potem tak človek nima več notranje napetosti na področju padanja, teme, globine, višine, ….pač klasični trigerji, ki so sprožili občutek tesnobe in strahu….to je delovanje obrambnih sistemov, kadar so zaznali podobno situacijo so aktivirali te filinge, da človek se umakne iz nevarne situacije. Vse, ki se v življenju vrti v krogij je jasen signal delovanja nekega takega sistema. Za hrbtom tega sistema (jaz to kličem body-gard) je pa ,,vzrok,, spomin, dogodek, emotiven naboj. Tako, da se ne briše sam spomin, samo emotivni naboj.

    Je pa zanimivo razmišljanje. Moj sin je na dopustu in jaz zdaj bulim v televizijo in gledam trenutno akcijsko tematiko – Predatorji in Alians (pač sem oboževalec akcijskih znanstveno fantastika filmov). Na sprehodu s psom pa spustim v sistem vprašanje ,,kaj se dejansko zgodi, da človek umre od strahu ?,, In pač hodim in gledam psa in ptičke in itd. pač …. in prva ideja je bila – prekine se povezava s realnostjo, ki je neznosna….ok, naslednje vprašanje ,,kako ?,, ….hodim naprej…..in evo ,,ustavi dihanje, edini vir dotoka energije za fizično telo,, (da smo si na jasnem, jaz ne kanaliziram ali podobne zadeve lovim, jaz pač dovolim spontane procese, to je vse, imam pa osebne izkušnje, ki bi te ,,odgovore,, podpirale)

    Če navežem na to, da človek preko sproščanja teh nabojev se seli v zdaj – tukaj…. ok, rečejo, da kadar človek sprosti bolečine, potem tisti body-gardi postanejo vodniki. Opravljajo svoje delo lih tako, zaznavajo nevarnosti ampak TUDI pozitivne potenciale. To je po moje ključna razlika in od tud tudi ta govor o potencialih, ki jih bitje ima.

    Tadej – ali je kakšen drugi razlog za smrt iz strahu – ne mi pa dajati, da nastane zastoj srca, saj to je samo fizična posledica.

    hvala
    snowcat

    Lepo je če deliš
    #29424
    tadej pretner
    Moderator

    snowcat :) wrote:
    Tadej – ali je kakšen drugi razlog za smrt iz strahu – ne mi pa dajati, da nastane zastoj srca, saj to je samo fizična posledica.

    hvala
    snowcat

    O tem, da delimo bolečinska telesa na fiksacijska in disociacijska smo že govorili. Pri disociacijskem gre za to, da gre zaradi neugodja, ki ga začutimo v telesu del zavestnosti izven telesa. Ampak kaj je v bistvu zavestnost – duša. Podobno, a še intenzivneje se dogaja pri smrti iz strahu. Neugodje je tako veliko, da astralno telo, ki je nosilec duše iz telesa popolnoma izstopi, druga in četrta čakra, ki sta obe čustveni, pa sta pri tem tako prizadeti, da se druga, ki je v bistvu center hare, skozi katero vstopa in izstopa iz sistema astralno telo, tako celostno zapre, da se prekine srebrna nit, ki povezuje astralno telo s fizičnem, zaprtje/šok na četrti pa povzroči zastoj srca.

    Sem imel enga frenda, ki je umrl v prometni nesreči. Obdukcija je pokazala, da ni imel fizičnih poškodb, ki bi povzročile smrt; umrl je od strahu ko je videl, da ga čaka čelno trčenje. Zanimivo je, da so ga odpustili iz vojske zaradi neke motnje na srcu. Glede na to, da je Reinhold Messner zbiral poročila ljudi, ki so imeli v gorah padce, ki bi se morali končati smrtno, pa se niso in da so vsi pričali o tem, da so V POPOLNEM MIRU iz višine gledali svoje telo, ki pada, sklepam, da privede totalni stres/strah do smrti po modelu, ki sem ga opisal zgoraj le takrat, ko fizično telo ni najbolj zdravo oziroma je njegov čustveni aspekt zelo oslabljen.

    Lepo je če deliš
    #29425
    Dragica
    Participant

    Snowcat napisala :)]
    Resno zanimiva vprašanja dajaš Teodora :-)
    V EFT (tapkanje) to razlagajo tako, da spomin sam ostane (slika, zvoki, vonj, …pač zaznavanje preko čutil), ampak izgine emotivni naboj. Torej človek si še zmeraj lahko ogleda spomin travmatične izkušnje, ampak ni več travmatična. Če vzamemo primer – padec v globoko jamo – jasno, da potem tak človek nima več notranje napetosti na področju padanja, teme, globine, višine, ….pač klasični trigerji, ki so sprožili občutek tesnobe in strahu….to je delovanje obrambnih sistemov, kadar so zaznali podobno situacijo so aktivirali te filinge, da človek se umakne iz nevarne situacije. Vse, ki se v življenju vrti v krogij je jasen signal delovanja nekega takega sistema. Za hrbtom tega sistema (jaz to kličem body-gard) je pa ,,vzrok,, spomin, dogodek, emotiven naboj. Tako, da se ne briše sam spomin, samo emotivni naboj.

    Hvala Snowcat, ravno čustveni naboj sem imela v mislih, ko sem napisala, da se brišejo tudi spomini na odzive. Zdaj se mi je zložila popolna slika, ja spomin kot tak ostane, morda sčasoma zbledi ali utone v pozabo, dejansko se briše čustveni naboj, ki je vezan za ta spomin, sliko, dogodek, situacijo ali karkoli že. Hvala, da si mi pomagala najti pravi izraz.Smile

    Lepo je če deliš
    #29426
    snowcat :)
    Participant

    tadej pretner wrote:

    Tadej – ali je kakšen drugi razlog za smrt iz strahu – ne mi pa dajati, da nastane zastoj srca, saj to je samo fizična posledica.

    hvala
    snowcat

    O tem, da delimo bolečinska telesa na fiksacijska in disociacijska smo že govorili. Pri disociacijskem gre za to, da gre zaradi neugodja, ki ga začutimo v telesu del zavestnosti izven telesa. Ampak kaj je v bistvu zavestnost – duša. Podobno, a še intenzivneje se dogaja pri smrti iz strahu. Neugodje je tako veliko, da astralno telo, ki je nosilec duše iz telesa popolnoma izstopi, druga in četrta čakra, ki sta obe čustveni, pa sta pri tem tako prizadeti, da se druga, ki je v bistvu center hare, skozi katero vstopa in izstopa iz sistema astralno telo, tako celostno zapre, da se prekine srebrna nit, ki povezuje astralno telo s fizičnem, zaprtje/šok na četrti pa povzroči zastoj srca.

    Sem imel enga frenda, ki je umrl v prometni nesreči. Obdukcija je pokazala, da ni imel fizičnih poškodb, ki bi povzročile smrt; umrl je od strahu ko je videl, da ga čaka čelno trčenje. Zanimivo je, da so ga odpustili iz vojske zaradi neke motnje na srcu. Glede na to, da je Reinhold Messner zbiral poročila ljudi, ki so imeli v gorah padce, ki bi se morali končati smrtno, pa se niso in da so vsi pričali o tem, da so V POPOLNEM MIRU iz višine gledali svoje telo, ki pada, sklepam, da privede totalni stres/strah do smrti po modelu, ki sem ga opisal zgoraj le takrat, ko fizično telo ni najbolj zdravo oziroma je njegov čustveni aspekt zelo oslabljen.

    Hm.

    Imam dve izkušnje s padanjem. Prva je bil bungy jumping kjer sem pa jaz že padala in imela občutek, da še zmeraj stojim na platfomi gor. Takratna razloga prijatelja psihologa je bila, da misel ne sprejme dogajanje in se zaustavi proces dojemanja fizične realnosti. Misel pa projecira sliko, da stojim gor. Na varnem. Tako, da od spodaj gor. Ne pa, tako kot pri padcu v gorah, kateri so gledali sami sebe dol. Druga pa je bila pri izvajanju dihalne tehnike (ležiš na tleh) pri kateri v poteku je prišlo do moje zamrznitve in voditeljica je samo v moje uho po tiho povedala, da naj diham v trebuh, da to je moja izbira. Moja pozornost je šla full power na dihanje v trebuh, kot da bi se zavedala, da se gre za življenje. Po par minutah sem začela izgubljati občutek svetlobe, prostora in časa in fizično začela padat. . Kot da bi se pod mano tlak odprl. Noge in roke so mi streli gor v strop, na isti način kot pri realnem padanju po nazaj. Kričala in krilila s rokami in nogami kot zmešana. Razlaga je bila, da se verjetno šlo za podoživljenje grožnje smrti (ogroženo življenje) na energetskem nivoju – primer mama razmišlja splav ali nekdo v družini si močno želi moj splav ali (če navežem na info v duši) nek tip šita iz info baze duše od prej.

    Hm.

    Sin je na dopustru tako, da sem se odločila, da bom nazaj malo podihala.
    Mobi nastvaljen na 20 minut. V samem ,,ogrevanju,, trzanje rok in nog, nič takega. Moja pozornost je na tem, da je telo sproščeno. Tako, da če se zavem pri skeniranju stanja, sprostim. Recimo klasika je gibanje hrbtenice s vdihom izdihom. Sprostim, tako, da telo diha s maximalno možno sproščenostjo celotnega organizma. Po cca 15ti minutah pa se telo začne premeščat s pomočjo krčenja in sproščanja mišic. Dogaja se spontano. Ni prisotna fizična bolečina. Za zdaj pa zmeraj je prišlo do momenta, da sem se ustavila dihat in nastane čudno stanje, kjer dihanje postane nepoznana sposobnost. Kot, da ne bi nikoli dihala in da to ni nekaj, ki je potrebno. Zdaj to opazim relativno hitro, tako, da se zavem in zavestno pričnem dihati in takrat gre telo prav v tornado gibov in krči in glas daja svoje ven….zaključek je zmeraj (do zdaj) sprostitev vseh trenutnih mišičnih napetosti in občutek olajšanja. Takrat vem, da je za danes game over. Po navadi traja (po 15minutah dihanja) še cca 25-30 minut. Zanimivo je, da so položaji zelo podobni, kot da bi se šlo za neko zelo konkretno zadevo v mišičnem spominu. Ali če bi se hotli priliznit karmistom – nekaj v zapisu duše, da mora ,,ven,, Do zdaj sem imela samo eno idejo v procesu – križanje, ampak je čudno, zato ker roke grejo nad glavo, kot da bi bile zvezane skupaj in obešene na neko zadevo. Že to, da to sploh dopuščam je wau. Glede na to, da sem strasten ,,antikarmist,, ha-ha-ha-ha

    Povem Vam, svet je neskončno čuden.

    snowcat

    Lepo je če deliš
    #29441
    snowcat :)
    Participant

    Ja, ja, ja, takole pa to gre …. po vsem tem nakladanju včeraj, popoldan sem se nastavila na dihanje in da samo malo skočim v mirno praznino, predem grem v vse te fizične aktivnosti s dihanjem in kaj se je zgodilo ?? Zaspala sem kot dojenček, kar tam na parketu .-) ha-ha-ha-ha . Spočila se v nulo, kot prerojena :-) imam pa zanimiv občutek, da sem se podaljšala in da imam daljše roke.

    Ja, ja, ja, svet je resno čuden

    s.

    Lepo je če deliš
Prikaz 190 prispevka (od skupno 279)
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.