PROCES PRISOTNOSTI

[lunca]

Tadej hvala

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Portal duhovnost.eu objavlja v nadaljevanjih moj članek o spremljajočih pojavih, do katerih prihaja pri povezanem dihanju. S tednom dni zamika jih bom objavljal tudi tule:

PROCESIRANJE
ČUSTVENIH PROBLEMOV S POVEZANIM

DIHANJEM
– SPREMLJAJOČI POJAVI I. del

Povezano dihanje je verjetno najbolj naraven način
procesiranja čustvene energije naše podzavesti, zaradi katere v določenih
situacijah ravnamo neracionalno, prestrašeno, razburjeno … Tehnike povezanega
dihanja najdemo pod različnimi imeni, najbolj znana pa so rebirthing, proces
prisotnosti in holotropsko dihanje. Bistvo vseh je povezano dihanje kot takšno,
razlike med njimi pa se nanašajo bolj ali manj le na dolžino vdiha in izdiha –
lahko sta približno enaki dolga, povezano dihanje pa lahko temelji tudi na
poudarjenem vdihu ali izdihu. Dejstvo pa je, da večina avtorjev tekstov, ki se
nanašajo na povezano dihanje razmeroma malo piše o včasih sila neprijetnih
spremljajočih pojavih, do katerih pride pri rednem izvajanju katerega od
načinov povezanega dihanja, z izjemo hiperventilacije, ki jo omenjajo skorajda
vsi. Zaradi boljšega razumevanja ostalih spremljajočih pojavov si najprej
oglejmo, kaj se pri povezanem dihanju sploh dogaja , kakšne energije se začnejo
pri tem procesirati in v katere smeri lahko tovrstno procesiranje uide našemu
nadzoru.

Kaj
je v naši podzavesti?

Poenostavleno povedano, delujejo v naši podzavesti tri glavna gibala:

a) Individualni duh (osebni vorteks), ki nas usmerja k ekspanziji.

b) Nesprocesirana čustvena energija, ki jo je C.G. Jung imenoval sence, E.
Tolle pa bolečinska telesa. Zametki večine bolečinskih teles nastanejo do
sedmega leta starosti, kasneje pa se le še krepijo tista bolečinska telesa, ki
so že v nas. V grobem jih delimo na dva tipa:

– Fiksacijski tip, ki nastane takrat, ko bi se želeli aktivno čustveno
izraziti, pa se zaradi nekega razloga ne; npr. ob bolečini ne zajokamo zaradi
»pravila«, da fantje ne jokajo, ne izrazimo jeze, ker je to pač grdo … Temu
tipu bolečinskega telesa pogostokrat pravijo tudi potisnjena čustvena energija.

– Disociacijski tip bolečinskih teles pa nastane takrat, kadar doživimo npr.
stres, ki ga nismo sposobni prenesti. Npr. – oče se krega na majhnega otroka,
ki bi iz te situacije najraje pobegnil, a seveda ne more, ker bi s tem očeta še
bolj ujezil; del njegove zavestnosti zato zapusti fizično telo in na astralni
ravni ustvari kopijo izkušnje, v kateri ostane del otrokove
energije/zavestnosti, ki jo je v telesu potem posledično manj.

c) Kontrolni mehanizmi, ki so tudi oblika ujete čustvene energije, »poskrbijo«
pa za to, da se fiksacijska in disociacijska bolečinska telesa ne sprocesirajo.
V konceptu kontrolnih mehanizmov ima pomembno vlogo t.i. »racionalni um«
oziroma okrepljena mentalna aktivnost, s katero želimo izkontrolirati določeno
čustveno stanje, ki ga prepoznavamo kot neželeno.

Kako
našteti trije segmenti podzavest vplivajo na
naše vedenje in zdravje?

Za
majhnega otroka je praktično vse novo, zato je razumljivo, da v fazi otroštva
doživlja številne situacije, v katerih nastajajo bolečinska telesa. Ko je torej
zaradi nekega vzroka zavrt normalen tok čustvene enegije in na čustveni ravni
nastane ena od oblik bolečinskega telesa, otrok najprej v želji, da neprijetno
čustveno stanje obvlada, nezavedno napne fizično telo, v delu možganov pa istočasno
pride do energijske anomalije. V katerem delu možganov se bo ta zgodila, je
odvisno ne le od konfliktnega področja, ampak tudi od načina, kako ga doživimo
(čustvena reakcija, povezana s situacijo, ki jo prepoznamo kot ogrožujočo, je npr.
lahko strah, sovraštvo, jeza …). Vsak del možganov pa je povezan z določenim
organom, sistemom … in glede na to, kateri del je energijsko prizadet, se ta
anomalija prenese na pripadajoči organ/sistem, ki postane hiper ali hipo
aktiven. Skozi proces nastajanja bolečinskih teles se tako z destruktivnimi
vsebinami »polni« naša podzavest, v mišicah in tetivah se skladišči napetost, v
organih in tkivu pa energijski presežki in primankljaji. Zanimivo je, da tudi
Kitajci pravijo, da se v petih glavnih organih kopičijo »čustvene smeti« in
sicer v ledvicah tiste, ki se nanašajo na strah, v jetrih na jezo, v pljučih na
žalost, v srcu na občutke krivde in prizadetosti, v vranici pa skrb in tesnobo.

Zaradi navedenega pride v sistemu avra-fizično telo do številnih procesov, ki
vplivajo na naše zdravje, razpoloženje in situacije, ki se nam v življenju
dogajajo:

– Bolečinska telesa so po sestavi iz dela naše energije in dela bolečine, ki je
vanjo ujeta. V avri formirajo energijske otoke, ki so ločeni od sistema in
začnejo funkcionirati kot zasebne entitete. Energija bolečine, ujeta v njih,
privlači dogodke, v katerih bomo spet izkusili enak tip bolečine, da bi se
»nahranila«.

– Individualni duh (osebni vorteks) deluje v podobni smeri, a z dugačnim
namenom. Njegov namen je ponovna celovitost sistema, zato tudi ta privlači
dogodke, v katerih bi se bolečinska telesa lahko sprocesirala. Problem pa je v
tem, da lahko takšne situacije sprocesiramo le zavestno, ob soočenju s čustveno
enegijo, ki jo prinašajo. To pa se ne zgodi zato, ker se zavedno ali nezavedno
vklopijo naši kontrolni mehanizmi, ki želijo preprečiti, da izkusimo bolečino.
Namesto da bi se z bolečino soočili, nezavedno napnemo telo in skušamo
preusmeriti pozornost na kaj dugega. Zato so po vsaki takšni situaciji
bolečinska telesa v nas močnejša, telo bolj napeto, organi pa bolj polni
čustvenih smeti. Ob tem naj omenim le še to, da deluje osebni vorteks tudi
tako, da konstantno izkušamo stanje nezadovoljstva in nas tako usmerja na
spremembe, katerih pa običajno nismo sposobni udejaniti, saj za to nimamo
energije. Bolečinska telesa in posledice, ki jih v telesu povzročajo, so namreč
velik porabnik naše energije.

– Fizično telo se skuša te enegijske nesnage osvoboditi tako, da jo poskuša
sprocesirati skozi bolezenska stanja. Po dr. Hamerju, tvorcu nemške »Nove
medicine« je bolezen poskus telesa, da sprocesira bolečinska telesa. A kaj se
zgodi, ko zbolimo? Vzamemo tabletko in procesiranje na fizični ravni se
zaustavi – vsi čustveni vzroki, zaradi katerih je do bolezni prišlo, pa so še
vedno v naši podzavesti oziroma sistemu aura.fizično telo. Dr. Hamer zato trdi,
da je 90% zdravil predpisano brez potrebe oziroma da celo zavirajo naravne
procese samozdravljenja

Se nadaljuje …

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Irena]

Ne le dr. Hamer, tudi drugi pišejo o sprocesiranju energijske nesnage skozi bolezenska stanja.

Zdravnik Ruediger Dahlke v knjigi Bolezen kot simbol

Zdravnik Matthias Girke v knjigi Interna medicina : osnove in terapevtski koncepti antropozofske medicine

Antropozofska medicina, ki se izvaja le skupaj z uradno medicino, se danes prakticira v cca. 80 državah. Upošteva fizično in duhovno plat človeka. To potrjuje tudi seznam temeljnih zdravstvenih dejavnosti v bolnišnicah… ob nam znanih oddelkih, kot je interni, onkološki, psihiatrični itd. imajo tudi psihosomatski oddelek.

Psihologija v tem konceptu se bistveno razlikuje od vseh drugih znanih vej psihologije.

Imenuje se BIOGRAPHIE-ARBEIT. Tudi uradna medicina se je v tujini že (spet) polastila tega izraza ter delovanja in v svojih omejenih okvirih izvaja v zdravstveni negi biografsko delo. A kot rečeno – po taktirki uradne medicine .

Biografsko – delo po antropozofskih konceptih je (meni edino znano) uradno priznano psihološko svetovalno delo (v teh 80 državah).Posameznika pelje na poti samozdravljenja v lastne globine z namenom procesiranja ujete čustvene energije.

Zame osebno, ki sem “otrok”karmične diagnostike – na begu pred procesom prisotnosti predstavlja opisano biografsko delo prepotreben MOST.

Sem namreč tudi “otrok” uradne medicine , razumevanja ter nadzora – v hlastanju po alternativnih medicinskih pristopih. In najti most od glave do srca ni bilo ravno enostavno.

Lep pozdrav,

Irena

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Irena wrote:

Ne le dr. Hamer, tudi drugi pišejo o sprocesiranju energijske nesnage skozi bolezenska stanja.

Zdravnik Ruediger Dahlke v knjigi Bolezen kot simbol

Zdravnik Matthias Girke v knjigi Interna medicina : osnove in terapevtski koncepti antropozofske medicine

Hamerja običajno omenjam tudi zaradi tega, ker je kot zdravnik jasno povedal, da je vsaj 90% “zdravil” predpisanih brez potrebe. Seveda famacevski lobij tega ni “rad slišal”. Končalo se je tako, a so mu odvzeli zdravniško licenco, kar pa je sprožilo val razburjenja med Nemci, kar se je odrazilo tudi v nekaj demonstracijah.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[tadej pretner]

PROCESIRANJE ČUSTVENIH PROBLEMOV S POVEZANIM
DIHANJEM – SPREMLJAJOČI POJAVI II. del

Proces nastajanja in krepitve bolečinskih teles
vpliva na disperzijo našega fokusa in ciljnih struktur, ter seveda zavira
delovanje tistega dela nas, ki mu pravimo nepogojeni jaz ali »notranji
opazovalec«, s tem pa na našo (ne)sposobnost, da smo v danem trenutku prisotni.
Zato se nam konstantno dogaja,da smo fizično sicer »tukaj in sedaj«, v mislih
pa nekje drugje in v preteklosti ali prihodnosti. Kontrolni mehanizmi pa
vplivajo še na nekaj – zavirajo pretoke naše čustvene energije, tako da
izgubljamo zavedanje številnih občutkov, življenja pa se ne znamo več veseliti.
Pravzaprav gre pri vsem skupaj za to, da je v hujših primerih toliko naše
zavestnosti ujete v bolečinska telesa, da v nas ni več »tistega«, ki bi se
življenju lahko veselil.

Toda
zakaj do nastanka bolečinskih teles sploh prihaja?

Na internetu je moč najti zanimiv filmček, v katerem nek moški v sobi, polni
tehnične opreme, izmeri, kakšna je obremenjenost njegovega telesa s tehničnimi
sevanji. Ustrezni instrument seveda zazna znatno obremenitev telesa s
tehničnimi sevanji, ki pa pade na nič v trenutku, ko se možakar dotakne nekakšne
plošče, ki je ozemljena.

Na podoben način deluje tudi naš sistem avra-fizično telo. Ljudje, ki imajo
dober stik z energijo Zemlje, lahko destruktivne energijske naboje stresnih
situacij ozemljijo oziroma sprocesirajo. Vendar pa je problem naše kulture
zavestnost v glavi oziroma slaba povezava z enegijo Zemlje. TAO recimo uči, da
bi moralo biti 70% naše zavestnosti pod popkom, 30% pa nad njim; v naši kulturi
pa je ravno obratno, zato toliko problemov s stresom, depresijo … Naša
povezanost z energijo Zemlje je premo sorazmerna z odprtostjo prve čakre, močjo
eteričnega telesa in zdravjem vranice, katere funkcija je med drugim tudi to,
da z energijo napaja eterično telo. Problem pa je v tem, da ima večina šibko
tako prvo čakro kot tudi eterično telo.

Zakaj?

Otrok mora povezavo z Zemljo prek prve čakre in moč eteričnega telesa šele
razviti. Startno kapaciteto ozemljevanja/procesiranja stresnih situacij ima
seveda šibko, ustrezno pa jo lahko razvije s pomočjo uravnotežene matere, ki
razume proces in vlogo materinstva. Že v prvem delu sem omenil, da je za
majhnega otroka vse novo in seveda marsikaj od tega tudi stresno, v kar so
vključene tudi njegove morebitne nezadovoljene osnovne potrebe. Ko doživi
stresno situacijo, zajoka – jok ima pri tem vlogo ozemljevanja/procesiranja te
situacije. Vendar pa so številne takšne situacije zanj »pretežke« – ni jih sposoben
ozemljiti/sprocesirati sam. Za to potrebuje pomoč matere, ki mu pri tem pomaga
z golim objemom. Pogoj za to pa je, da je mama mirna in osredotočena. V smislu
krepitve eteričnega telesa potrebuje otrok takšno objemanje vsaj do desetega
leta starosti, vendar pa ga ne dobi v zadostni meri – včasih mati nekatera
njegova destruktivna čustvena stanja, ki bi jih lahko »ozdravil« objem prezre
in si pač misli, da je otrok trmast. Po drugi strani mora imeti njegov sistem
tudi priložnost, da razvije moč samozdravljenja, ki je tudi povezana z
odprtostjo prve čakre in močjo eteričnega telesa. Te ne more razviti, če dobi
za vsako malenkost tabletko. Nasploh je zadeva z razvojem eteričnega telesa
zelo kompleksna – to se v energijskem smislu razvija, kadar otrok počne stvari,
ki jih počne rad in ne počne stvari, katerih nima rad, kadar pa je obratno,
nastajajo v eteričnem telesu energijski zastoji, razvoj pa je upočasnjen.
Dejstvo pa je, da imajo danes starši poleg tega, da živijo stresno življenje
vedno manj časa za otroka, da ne skušajo odkriti in mu pomagati razviti
njegovih potencialov, ampak ga vzgajajo tako, da bo z njim »čim manj
problemov«, zato je razumljivo, da otrok zraste v mladostnika in kasneje
odraslega, s šibkim eteričnim telesom in kopico bolečinskih teles. Šibko
eterično telo in nesposobnost ustreznega ozemljevanja destruktivnih čustvenih
energij, pa tudi pri povezanem dihanju botrujeta neprijetnim spremljajočim pojavom,
o katerih bo govora v tem članku.

Povezano
dihanje

V
Zenu sta znani dve pravili:

– »Ko greš skozi temen gozd, globoko dihaj«.

– »Ko pride do boleče situacije, se ji posveti, kot da te je obiskal najboljši
prijatelj.«

Obe pravili se seveda nanašata na dejstvo, da lahko človek z razmeroma odprto
prvo čakro in zdravim eteričnim telesom destruktivne energije sprocesira in
ozemlji zgolj tako, da je nanje osredotočen in ob tem globoko diha. Takšno
dihanje nam pomaga dvigniti raven energije, um pa pri tem v veliki meri
avtomatično utihne, tako da se lahko na dano situacijo optimalno odzovemo. Kaže,
da je znanje o tem v nas inkodirano, saj začnejo ljudje z odprto prvo čakro in
zdravim eteričnim telesom ob stresnih situacijah globlje dihati spontano, pa
tudi takrat, kadar se zbudimo sredi nočnih mor, pogostokrat opazimo, da dihamo
globoko in povezano. Vendar pa se večina v stresnih situacijah ne odzove tako.
Destruktivne energije se namreč procesirajo predvsem v našem trebušnem delu,
tam pa energije/zavestnosti večina nima dovolj, saj se skozi proces odraščanja
in zorenja, ki temelji na različnih pravilih in mentaliziranju,
energija/zavestnost dviga proti glavi. Namesto da bi torej destruktivne
čustvene naboje preprosto zavestno spustili prek sistema in jih ozemljili, se
začnemo na ravni šeste čakre spraševati, zakaj, kdaj in kje je do njih prišlo,
kar je seveda čisto mentaliziranje, značilno za nivo zavestnosti tretje čakre,
v katerem smo prepričani, da se vse stvari dogajajo v vidni verigi vzrok-posledica.
Vendar pa ima vse vidno tudi svoje nevidno ozadje in če poznamo princip
nastajanja in krepitve bolečinskih teles, je jasno, da skoraj nobeno od njih ne
nastane iz enega samega vzroka, pač pa so vzroki prepleteni in povezani z
določenimi slabostmi, ki so lahko tudi nasledne.

Na teh dejstvih torej temeljijo tehnike povezanega dihanja, pri katerih želimo
načrtno ozemljiti destruktivne dele bolečinskih teles, našo energijo, ki je v
njih ujeta, pa ponovno integrirati v avrično polje. Pri tem prihaja do zavestnega
soočanja z destruktivnim nabojem bolečinskih teles, ki se jih lahko v
posameznem ciklu dihanja sprosti celo več – pri tem pa sploh ni pomembno,
zakaj, kdaj in kje so nastala. Nasploh je precej koristneje, če pojem
ozaveščanja razumemo kot večdimenzijsko zavedanje problema, ne pa kot poskus
ugotavljanja, zakaj je do njega prišlo, saj so vzroki preveč prepleteni; in
nenazadnje – ljudje, ki redno prakticirajo TAO, so kot populacija verjetno
najbolj zavestni, vendar pa jih v tem pristopu sploh ne zanima, od kje izhajajo
določene težave, ki se občasno pojavijo. Preprosto poskrbijo za to, da se
zavedajo vsakega trenutka in jih preprosto sprocesirajo »v hodu«.

Načinov izvedbe povezanega dihanja je več. Najpogosteje ga izvajamo leže ali
sede, ob povsem sproščenem telesu, nekatere vzhodnjaške tehnike pa lahko
izvajamo celo stoje, pri tem pa s spreminjanjem specifične drže telesa,
predvsem rok, celo vplivamo na to, v katerem delu telesa bo do procesiranja
bolečinskih teles prišlo. Takšne so recimo vaje povezanega dihanja iz cikla
Zhan zhuang.

Se nadaljuje …

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[rose]

Zdravo, imam neki vprašanj v zvezi s procesom…

med dihanjem prihajajo raznorazni občutki in moti me, da jih
ne znam definirat v bistvu gre bolj za eno zoprno kepo da sm zguba, recimo
občutki nevrednosti, odrinjenosti a mogoče za tem stoji krivda in sram, kot ste
že rekli, da sta to glavna filinga za žrtev? A morm jst za to krivdo recimo
ugotovit od kje izhaja al je pač dost da sam prediham?

Hvala in lp

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

rose wrote: Zdravo, imam neki vprašanj v zvezi s procesom…

med dihanjem prihajajo raznorazni občutki in moti me, da jih
ne znam definirat v bistvu gre bolj za eno zoprno kepo da sm zguba, recimo
občutki nevrednosti, odrinjenosti a mogoče za tem stoji krivda in sram, kot ste
že rekli, da sta to glavna filinga za žrtev? A morm jst za to krivdo recimo
ugotovit od kje izhaja al je pač dost da sam prediham?

Hvala in lp

Zakaj bi jih morala definirati? Proces deluje najboljše takrat, ko o ničemer ne razmišljaš, ampak tisto, kar prihaja iz tebe, zgolj opazuješ.

Do neke mere ima občutke krivde in sramu prav vsak. Izhajata namreč iz kolektivnega strahu “nisem dovolj dober”.
In iz kje ta strah izhaja?
Verjetno si že slišala za to, da majhen otrok realnosti ne dojema tako, kot mi. Vidi jo kot nekakšno eterično juho, katere del je tudi sam. Počuti se torej del celote!!! Ko pa se začne zavedati sebe kot bitja (npr. ko si se začela ti zavedati, da si rose), se začne počutiti kot ločena entiteta. Nenaden Občutek ločenosti je za živčni sistem šok in živčni nevroni se povežejo tako, da stalno nekje v globini čutimo nek nemir, neko nepopolnost. Ta nemir/nepopolnost je resničen vzrok za oblikovanje tvoje percepcije, na osnovi katerega se ne počutiš dovolj dobra in čutiš globinsko krivdo in sram, ki se potem v posameznih situacijah zgolj potencira.
Vidiš torej, da na nek način občutkov krivde in sramu ne moreš ozavestiti, vsaj ne v celoti.
Kaj pa lahko narediš?
Skozi izvajanje povezanega dihanja postaja energija v tebi kvalitativno vedno bolj podobna energiji, ki je izven tebe. Večja je ta izenačenost, bolj se človek počuti popolno in integrirano. Ti le dihaj naprej. Čisto v redu ti gre

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki