PROCES PRISOTNOSTI
Forum Duhovnost › Forumi › Zdravje in alternativna medicina › PROCES PRISOTNOSTI
- This topic has 278 odgovorov, 25 glasov, and was last updated 7 years nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
17. 1. 2014 ob 16:46 #22339tadej pretnerModerator
DRUGI
TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI
Proces
je najtesneje povezan s pojmom sprejemanja. Sprejemati pomeni,
predati se nekemučustvu/situaciji/,
brez kakršnegakoli odpora. To pomeni, da življenja ne znamo
sprejemativsakič,
kadar želimo kakšno izkušnjo podaljšati, se ji izogniti,
preložiti na “primernejšitrenutek”
…, znak nesprejemanja pa je tudi, ko si želimo nekaj drugega kot
imamo/doživljamo. Vdrugem
tednu bomo v proces aktivneje vključili naš mentalni svet. Na
mentalni ravni bomoozavestili
življenjska področja/situacije, katerih ne sprejemamo, v katerih
“zaustavljamo” tokživljenja.
Vsak dan v drugem tednu procesa bomo torej skušali mentalno
ozavestiti življenjskapodročja,
ki se jim upiramo. Stvari se res posvetimo in o navedenih stvareh
dobro razmislimo:-Prvi dan: Zapišimo vse situacije, dogodke …, za katere vemo, da se jih ne moremo
izogniti,
a jih neprestano prelagamo na kasnejši čas. Zapišimo tudi
situacije/izkušnje …, ki bi jihželeli
izkušati celo življenje.–
Drugi dan: Zapišimo si vse situacije/naloge/izkušnje …, za katere
želimo, da bi trajale čim manjčasa,
oziroma katerih se izogibamo.
-Tretji
dan: Zapišimo vse situacije, dogodke …, ki si jih zelo želimo
izkusiti.
-Četrti
dan: Zapišimo vse situacije, …, v katerih je naš motiv
ta, da pritegnemo pozornost.
-Peti
dan: Zapišimo vse situacije … v katerih želimo
preusmeriti pozornost iz sebe na kajdrugega.
–
Šesti dan: Zapišimo vse situacije, dogodke …, v katerih
dramatiziramo ali trivializiramo–
Sedmi dan: Zapišimo vse situacije, dogodke … v katerih obsojamo
svoje in tuje izkušnje,prepričanja,
čustva in aktivnosti.Vsak dan seveda nadaljujemo s povezanim
dihanjem, 2 x 15 minut, izjava prebujanja za ta teden paje
“Zavedam
se vseh svojih izkušenj.”
S samim dihanjem imamo sedaj verjetno že zadostiizkušenj,
s tem, da nekaterim uhaja pozornost na različne misli bolj,
nekaterim manj. Skušajmoločiti,
kdaj se v procesu dihanja pojavljajo misli zgolj zaradi naše
nezbranosti in kdaj zaradiosvobajanja
različnih nizkovibracijskih polj v naši notranjosti.–
Če nam uletavajo misli zaradi nezbranosti, ob dihanju v mislih še
vedno ponavljajmo izjavoprebujanja
(novo), a
le izjemoma – misli se sicer lažje znebimo, če dihamo iz
trebuha, inna
vsaki roki spojimo palec in sredinec (mudra praznine).
-Vsekakor
je v drugem tednu cilj vzpostavitev notranje tišine,
nadzora nad njo, če pa semed
dihanjem “pojavi” kakršnakoli čustvena energija, se ji ne
upirajmo, ampak jo, kolikor je lemogoče,
nezainteresirano opazujmo. Tudi če pride recimo do joka, se mu ne
upirajmo, a hkratiskušajmo
ohraniti toliko notranje zavesti/prisotnosti, da smo ga sposobni
opazovati.Tekom dneva vsakič, kadar se le spomnimo,
ponavljajmo novo izjavo prebujanja.18. 1. 2014 ob 12:47 #22348jankoČlanno, jes pa nisem tko dosleden, kot je npr. irena
je pa res, da se čez dan večkrat spomnim na to in tut mal izvajam. če sem bolj natančen… izvajam to, kar tadej opisuje kot bonus med šetkanjem psa. psa sicer ne šetkam, ampak 100 konjev al kolk jih je pod havbo, pač ne morem šteti med pse
no, sej tudi, ko šetkam konje, tega dihanja in ozaveščanja trenutka ne izvajam, ker to najbrž ni njabolj primeren trenutek, da se mi začne kej preveč dogajat.
je pa res, da sem bolj dosleden pri npr. GG-jevih koncentracijah, pa še neki kinslowa zdej berem, pa še kej drugega in se mi tut tale proces prisotnosti zdi čist okej v vsem tem kontekstu in ga bom zaenkrat tko na izi izvajal tudi u naprej.23. 1. 2014 ob 9:04 #22408tadej pretnerModeratorTRETJI
TEDEN PROCESA PRISOTNOSTITretji
teden procesa se v ožjem smislu nanaša na dejstvo, da smo večino
čustvenih blokad,zaradi
katerih imamo težave danes, pridelali najkasneje do dvanajstega
leta, večino pa šeprecej
prej. V tem obdobju tiči tudi bit naših današnjih vzorcev
obnašanja, njihovi temelji pastojijo
predvsem na izkušnjah, ki smo jih doživeli kot travmatične,
dejstvu, da v želji, da bibili
sprejeti v svet odraslih zatiramo svoja čustva in v nezavednem
modeliranju – otrokovemmentalnim
povezovanju čustvenih situacij in dogodkov (če smo npr. kot otroci
naredili nekoneumnost,
pa nas je oče kaznoval, zraven pa recimo rekel, da nismo nič
vredni, je velikaverjetnost,
da bomo imeli v odraslosti vedno, kadar ne bomo izpolnili pričakovanj
drugih,občutek
ničvrednosti).Proces
nadaljujemo z vsakodnevnim povezanim dihanjem, 2 x 15 minut, in sedaj
smo bolj alimanj
že tako »v štosu«, da ob dihanju ne potrebujemo ponavljanja
izjave za bujenje, s katerosmo
si v začetku pomagali zasidrati zavest v sedanjem trenutku, če je
le mogoče, pa seognimo
tudi vizualizaciji vodnega curka, opisanega pred/v prvem delu.
Vizualizacijouporabimo
v tretjem tednu le če nas misli še vedno nekontrolirano »odnašajo«
iz sedanjegatrenutka.
Če
pa s tem nimamo težav, se popolnoma osredotočimo na to, kaj se v
nas dogaja nafizični (telesne
senzacije), čustveni in mentalni ravni (misli, ki iz nas izhajajo).
Nekateri mislijo,da delajo
proces slabo, če med dihanjem nimajo občutka praznine, a ni tako.
Povsem naravno je,da
na površje, poleg telesnih in čustvenih senzacij, izhajajo tudi
misli – pazimo le na to, da sez
njimi ne poistovetimo oziroma da nas ne odfurajo; ohranimo takšno
prisotnost zavesti, dajih
lahko zgolj opazujemo.Izjava
za bujenje za ta teden je: »Popolnoma
sprejemam otroka v sebi.«,
ki jo v sebiponavljamo
tekom dneva, kadar imamo le čas oziroma se na to spomnimo.V
tem tednu nam je cilj ozavestiti prepričanja/naše mentalne
konstrukte, ki dušijo našeganotranjega
otroka. Za temi konstrukti tiči neintegrirana čustvena energija. S
tem, ko jihozavestimo
na mentalni ravni, jim odpremo pot, da se skozi povezano dihanje
lažjeintegrirajo,
zato bomo vsak dan delali tudi na tovrstnem mentalnem ozaveščanju.-
Prvi
dan: Na eno stran lista papirja v stolpec napišimo vse lastnosti,
ki jihprepoznavamo
kot svoje kvalitete (npr. nadarjenost, zdrav način življenja,
prijaznost …), -
na drugo
stran pa v drug stolpec vse svoje lastnosti, ki jih prepoznavamo kot
slabe.
-
Drugi
dan: Preverimo, ali se »najdemo« v katerem od naslednjih
destruktivnihprepričanj:
*Da
bi me imeli radi, moram biti boljši(a)
*V
nekaterih okolji (katerih????) nisem zaželen(a)
*Sem
žrtev (koga/česa?)*Ne
zaslužim (česa?)-
Tretji
dan: Preverimo, ali se »najdemo« v katerem od naslednjih
destruktivnihprepričanj:
-
*Sem
slaba oseba
*Nisem
tako pomemben(a) kot večina drugih
*Sem
ničvreden(a)*Sem
nesposoben(a) in nikoli ne bom ničesar dosegel(a)*Nisem
pravega spola; moral(a) bi biti ženska/moški-
Četrti
dan, peti, šesti in sedmi dan naredimo tole vajo:
-Globoko se
sprostimo, na način, na katerega nam je to najlažje, dosežemo
globokomeditativno stanje.
-Z zaprtimi očmi
pred seboj vizualiziramo veliko ogledalo, ki ima lastnosti, kotogledalo iz
pravljice Sneguljčica; vse ve. Zaželimo si, da v njem zagledamovizualni lik
prepričanja, ki nas zelo bremeni (to je del nas, ki ga ne sprejemamo-verjetno ga bomo
»zagledali« kot nekaj temnega). Ni pomembno, ali je to bremenastalo kot
*posledica
omejitev, do katerih je prišlo zaradi pričakovanj drugih
*posledica
čustvenih ran
*posledica
okolja, ki je od tebe zahtevalo, da postaneš nekdo drug
*posledica
neuspehov, do katerih je prišlo zaradi želje, da ugodimo drugim
*česa
drugega-Nekaj
časa ta prizor opazujmo, v želji, da bi ga čim bolje razumeli (da
bi bilisrečni,
moramo sprejeti vsak del sebe, tako »dober«, kot »slab« – dobro
in slaboje
le sodba, ki se nanaša na del nas.–
Stegnimo roke, objemimo nesprejet del sebe, ki smo ga videli v
ogledaluin
ga nežno prižemimo na srce.29. 1. 2014 ob 9:33 #22451tadej pretnerModeratorČETRTI
TEDEN PROCESA PRISOTNOSTIV
tretjem tednu smo ozavestili kopico destruktivnih/negativnih
prepričanj o sebi, v četrtem pa si oglejmo, kakšni so primarni
občutki, ki jih ta prepričanja v nas vzbujajo. Ni težko
prepoznati, da igra med negativnimi prepričanji glavno vlogo
identiteta žrtve, občutek nemoči, ki se nanaša na odnose,
življenjske okoliščine … A identiteta žrtve privede do dveh
klasičnih občutkov, povezanih z vrednotenjem sebe – sramom in
krivdo. Preko tih dveh občutkov bomo torej v četrtem tednu skušali
dodatno ozavestiti naša negativna prepričanja in situacije, v
katerih se manifestirajo.
-Prvi dan: napiši vse situacije, ki se
nanašajo na doživljanje svojega telesa, v katerih občutiš sram
(recimo: ko sem v kopalkah, se vidi, da imam celulit in me je tega
sram).
-Drugi dan: napiši vse situacije, v katerih čutiš krivdo
zato, ker ne izpolniš pričakovanj drugih.
-Tretji dan: napiši
situacije, v katerih se sramuješ samega(same) sebe zato, ker si
manipuliral(a) z ljudmi, lagal(a) …V
vseh primerih gre seveda spet za dele sebe, ki jih ne sprejemamo –
seveda tudi v primeru iz tretjega dne. Lažemo in manipuliramo namreč
zato, da bi bili sprejeti/uspešni v svetu odraslih, a pri tem
zatajimo (ne sprejemamo) svoje čustvene nedolžnosti. Ko to razumemo
in damo prednost svoji biti (jo sprejmemo), spontano odpade vsaka
»potreba« po samooptoževanju ali kesanju.Četrti
dan, peti, šesti in sedmi dan zato naredimo enako vajo, kot v
tretjem tednu:-Globoko se
sprostimo, na način, na katerega nam je to najlažje, dosežemo
globoko meditativno stanje.
-Z zaprtimi očmi pred seboj
vizualiziramo veliko ogledalo, ki ima lastnosti, kot ogledalo iz
pravljice Sneguljčica; vse ve. Zaželimo si, da v njem zagledamo
vizualni lik prepričanja, ki nas zelo bremeni (to je del nas, ki ga
ne sprejemamo, nanaša pa se na samovrednotenje-verjetno ga bomo
»zagledali« kot nekaj temnega). Pri tem ni pomembno, kako je to
»breme« nastalo.-Nekaj
časa ta prizor opazujmo, v želji, da bi ga čim bolje razumeli (da
bi bili srečni, moramo sprejeti vsak del sebe, tako »dober«, kot
»slab« – dobro in slabo je le sodba, ki se nanaša na del nas).
–
Stegnimo roke, objemimo nesprejet del sebe, ki smo ga videli v
ogledalu in ga nežno prižemimo na srce.S
procesom dihanja sicer normalno nadaljujemo (zjutraj in zvečer po 15
minut), izjava za bujenje za ta teden pa je:
Povsem se sprejemam takšnega, kot sem.5. 2. 2014 ob 18:33 #22526IrenaČlanŽivjo,
naj se na kratko javim
Disciplinirano in tekoče sem “prišla” do konca 3. tedna procesa. Kar je zame itak že ooooogrooooomen napredek. No, malo sem bila razočarana, ker mi ogledalo ni dalo nobene slike, ampak no ja – se je vsak dan dogajalo intenzivno po drugi poti … in še se.
Nato sem zbolela (ne glih za bolniško, a vendarle) … ne imela časa ne energije … in v 4. teden nisem šla. Sem se pa pozdravila – verjetno tako hitro tudi zato, ker sem se soočila s svojo neverjetno trmo oklepanja. Ne morem spustit, da (s)teče.
Seveda mi je jasno, da je bila bolezen fizična manifestacija mojega notranjega upiranja. Presenečena sem, da sem navkljub tako dolgotrajni, močni in globoki “new age” naravnanosti v sebi vendarle tako korenito 3D zaplankana…kot da sem iz granita, ne iz kosti in krvi. Kje sta šele duša in duh .
Ne vem, kdaj bom zmogla odločitev, ponovno štartat s 1. tednom. Saj s 4. nadaljevati po 14 dnevni prekinitvi verjetno ne gre, a ne?
Pozdrav,
Irena
6. 2. 2014 ob 17:17 #22547tadej pretnerModeratorIrena wrote:
Presenečena sem, da sem navkljub tako dolgotrajni, močni in globoki “new age” naravnanosti v sebi vendarle tako korenito 3D zaplankana…kot da sem iz granita, ne iz kosti in krvi. Kje sta šele duša in duh .
New age in 3D zaplankanost greta z roko v roki. New age bi se ukvarjal z neko visoko duhovnostjo, duhovnimi bitji …, ne bi pa se ukvarjal s prvimi tremi čakrami, pa čeprav živimo v 3D in s 3D upravljajo ravno prve tri čakre. Zato new agerji bluzijo o vnebovzetih mojstrih, karmi in podobnih zadevah, v lajfu pa imajo seveda probleme, kar je logično …
Irena wrote:
Ne vem, kdaj bom zmogla odločitev, ponovno štartat s 1. tednom. Saj s 4. nadaljevati po 14 dnevni prekinitvi verjetno ne gre, a ne?
Pozdrav,
Irena
Mah, saj gre le za dihanje. Dihaj pač, kaj se pa zamudiš …
Jaz sem do sebe bolj zajeban. Zadal sem si vsakodnevne vaje in če jih slučajno kak dan zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne naredim, sledi naslednji dan dvojna doza.
7. 2. 2014 ob 13:02 #22564tadej pretnerModeratorPETI TEDEN
Končni cilj procesa je, da postanemo zavestno, ne le reaktivno
bitje. V petem tednu procesa bomo skušali ozavestiti zelo zanimiv
segment naše osebnosti in si ogledali, na kak način vpliva na to,
kaj se nam dogaja. Do sedaj smo pri ozaveščanju na mentalni ravni
govorili predvsem o naših negativnih prepričanjih in vedenjskih
vzorcih, ki temeljijo na njih. Vendar pa na naše izkušanje
sedanjosti osebnostne lastnosti, ki jih doživljamo kot pozitivne,
vplivajo precej bolj večplastno, kot je videti na prvi pogled.Ko se rodimo, smo del celote – življenje in okolje izkušamo na
nepogojen način. Takšno izkušnjo ima odrasel človek v meditaciji
– v tem stanju se počuti popolno, občutek ima, da ima vse, kar
potrebuje. Postopek ločevanja iz občutka popolnosti se začne, ko
se otrok začne odzivati na to, ko ga nekdo pokliče po imenu in
začne se faza oblikovanja odnosa do pojmov, kot so jaz, mene, moje …
Z odraščanjem skuša otrok popolnost, ki jo je izkušal v stanju
povezanosti, zamenjati z identifikacijami v pogojenem svetu ločenosti
– z identifikacijami da smisel svojemu bivanju (sem pameten, sem
lep, sem priden, sem korajžen …). Tudi identifikacije tipa »jaz
sem« niso nič drugega, kot nizkovibracijska polja, ki za preživetje
potrebujejo (našo) energijo (glej Celostna bioterapija). Ko se z
nečem identificiramo (npr. jaz sem pameten), začnemo opažati
tiste, ki ne ustrezajo naši predstavi o pametnosti (prepoznamo jih
kot neumne) in sčasoma dobimo občutek, da nas na tak ali drugačen
način ogrožajo. Zato pride do razslojavanja!!! Identifikacije tipa
»jaz sem« so torej eno glavnih gonil, ki nas trdno vmeščajo v
pogojeni svet in zaradi katerih se ne počutimo kot del celote!!! So
tudi eno glavnih gonil karme – vsaka identifikacija privlači
dogodke, v katerih se bo potrjevala – če se imamo za pametne, bo
prišlo do kup situacij, v katerih bomo morali to dokazati, če se
imamo za poštene, bo prišlo do kopice skušnjav, v katerih bomo
morali poštenost dokazati, če se imamo za pogumne …-
V grobem identifikacije tipa »jaz sem« delimo na:
-
Identifikacije s telesom (bolj smo z njim identificirani in
manj čutimo, da smo nekaj več kot fizično telo, bolj smo nagnjeni
k dednim boleznim. -
Identifikacije s čustvi (sem žalosten, sem vesel, sem
srečen). Identifikacija sem srečen ti prikliče tudi drugi pol –
nesrečne okoliščine, v katerih bo skušala identifikacija »jaz
sem srečen« preživeti. -
Identifikacije z miselnimi koncepti: npr. sem uspešen – vse
narediš, da nahraniš ta koncept, pa četudi je treba zanj delati
24 ur dnevno. -
Duhovne identifikacije: npr. sem bojevnik svetlobe – na pot
ti bodo ves čas prihajale temne sile, da bo koncept »sem bojevnik
svetlobe« upravičil svoj obstoj.
Iz identifikacij tipa »jaz sem« seveda izhaja potreba po tem, da
imaš prav in da to vsem dokažeš. V tem tednu skušajmo na mentalni
ravni ozavestiti identifikacije tipa »jaz sem« in reaktivne načine,
na katere jih hranimo, branimo prepričanja, ki so v skladu z
njihovimi koncepti itd. Ko jih opazimo, smo na dobri poti, da
izgubijo moč nad nami.Sicer nadaljujemo s povezanim dihanjem 2 x 15 minut dnevno.
Izjava za bujenje, ki jo v sebi ponavljamo v vseh fazah dneva, ko
nismo zaposleni z ničemer drugim je: »Povezan sem s človeštvom
in vesoljem.« -
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.