PROCES PRISOTNOSTI

[tadej pretner]

Ob ekstremnih težavah s forumom v zadnjih mesecih, je iz njega “izginila” tema Praznina, v kateri smo imeli opisan proces prisotnosti. Zato odpiram tole temo, v kateri bom ta proces postopoma naložil nazaj:

Kvaliteta življenja in zdravje sta povezana s prostim pretokom energije. Ta pretok se zaustavlja v vseh situacijah, v katerih smo napeti, zamerljivi, jezni, pod stresom, živimo v spominih, ravnamo šablonsko, si puščamo odprte energijske kroge (nedokončana dela – to se nanaša tudi na odnose), kadar se upiramo spremembam, kadar si želimo nekaj drugega, kot imamo itd. Na prvi čakri imamo pogosto “vsajen” tudi zametek identitete žrtve (občutek nemoči, občutek, da ne moremo v svojem lajfu ničesar spremeniti in za to
krivimo druge, sistem …). Cel kup stvari je torej, glede katerih bi bilo treba preveriti gibala svojega delovanja.
–
Kadar mačke ni doma, miši plešejo. Po tej analogiji se bolezen v telo naseli tedaj, ko smo v njem z zavestjo premalo prisotni. Zato začni načrtno naseljevati v telo zavest – to ti omogoči tule opisan proces prisotnosti.

–
Iz kvantne fizike je znano, da se energija, ki jo opazujemo, spremeni oziroma umakne. Palca obeh rok nasloni na obe strani trebuha in se osredotoči na prostor med prsti (področje trebuha torej). Zavej se energij, ki so tam. Le opazuj jih, brez namere, da karkoli spremeniš. V tvojo notranjost se bo na ta način zelo hitro naselil mir (ne pozabi, da so bistven nosilec bolezni notranje napetosti).

V osnovi je vse v qrcu. Zunanji svet namreč stalno komunicira z našimi potrebami in željami, ne pa z nami. V ozadju želja pa je čustvena lakota.  Če v tem svetu deluješ relativno “normalno”,je že to dokaz, da v tebi besni vihar. V dobi odraščanja namreč nasedemo na blesavo finto lajfa – da se počutimo sprejete v svetu
odraslih, moramo zatajiti svoja čustva. Zato so normalni ljudje, ki jih ustvarja ta svet, polni tihega obupa. To je vihar dvojnosti, vojna med pristnostjo in našim trudom, da navzven delujemo ql. V ta vihar moraš zavestno. Začni s procesom povezanega dihanja – to je prvi korak k zavedanju sedanjega trenutka. Zdravje, obilje in
radost so avtomatska posledica zavedanja sedanjega trenutka.

Problem je v tem, da med nami in izkušnjo stoji ego.
Ego ni spontan, ampak je preračunan – rabi pozornost, rabi biti sprejet, rabi se počutiti varnega. Pravzaprav je sam po sebi tisti del našega izkustva, ki ga ustvarimo, da bi bili sprejeti v svetu odraslih. Lastne omejitve ego vedno prikriva z opravičili in valjenjem krivde na koga drugega. Proces prisotnosti ni proces delovanja, ampak sprejemanje nedelovanja, da bi brez napora raztopili tisto, kar stoji med nami in čisto izkušnjo. Pozornost iz
preteklosti in tisto pozornost, ki je projecirana v prihodnost, v procesu usmerjamo v sedanjost. Najpomembnejša elementa procesa sta pozornost (tisto, na kar smo osredotočeni in izhaja iz mentalne ravni) in namen (razlog, zaradi katerega se nečesa lotimo in izhaja iz čustvene ravni). To kombiniramo z izjavo za sprožitev prisotnosti. Povezano dihanje je najučinkovitejše sredstvo za usmeritev pozornosti v sedanji trenutek, s tem aktiviramo in dobivamo izkušnje zavedanja sedanjega trenutka in ovir, ki nam ta trenutek branijo doživeti (ego, ki se upira). Skozi ta proces se zavemo tudi svojih potisnjenih neintegriranih spominov. Proces se pravzaprav ne ukvarja s kontrolo dihanja, ampak z odpuščanjem nezavedne kontrole dihanja, z namenom, da se vzpostavi zdrav obrazec dihanja. Proces nam omogoča spoznanje, da smo o.k., da nismo zlomljeni. Omogoča nam integracijo kvalitete izkustev, ki jih doživljamo v času in ki jih moramo uravnotežiti. Skozi izvajanje procesa dobimo dostop do izkušenj, ki smo jih doživeli, preden smo jih znali povezati z mentalnimi idejami. Nekatera od teh izkušenj so zgolj občutki ali zavedanje vibracij. To so vibracijske izkušnje iz obdobja v maternici in nedolgo po rojstvu. Če uporno trdimo, da moramo vedno vedeti zakaj moramo sprejeti tisto, kar je resnično, svoji zavesti ne bomo dopustili da prevzame stvari v svoje roke in tako spravi te zgodnje vibracijske spomine v gibanje, da bi nevtralizirala njihov vpliv na naše življenje.
Preden se prepustiš procesu moraš biti voljan izstopiti iz identitete žrtve, saj v procesu spoznamo, da smo za kvaliteto življenjskih izkušenj odgovorni sami. Skozi proces spoznamo, da omogočajo rast le nekaj, kar ne vemo!!! Rastemo torej lahko šele, ko priznamo, da nekaterih stvari ne vemo. Fajn je, da proces delamo skupaj s kom (vzajemna podpora, izmenjava izkušenj)

PRVI TEDEN PROCESA PRISOTNOSTI

 

Z današnjim dnem začenjam s praktičnim opisom procesa, skozi katerega dosežemo zavedanje in integracijo blokiranih čustev. Proces traja deset tednov.  V zvezi z izvajanjem procesom so zelo pomembne naslednje postavke:

– Dobro je vedeti, da nam Izvajanje procesa vedno koristi, a tisto, kar nam koristi, ni vedno v skladu z našimi
željami. Procesa ne pospešujmo in ne preskakujmo njegovih posameznih faz, četudi mislimo, da so nepotrebne in da jih že obvladamo. Proces je izkustveno zasnovan tako, da nas pripelje do cilja, vendar mu moramo dosledno slediti in ga izvajati v priporočenih intervalih. Ne skušajmo ga “popravljati” – če bi namreč vedeli, kako nekatere stvari doseči, bi jih že zdavnaj in nas torej tale proces sploh ne bi zanimal..

-Med izvajanjem procesa je treba več piti, saj proces avtomatično pospešuje izločanje strupov iz telesa. Zaradi procesa razstrupljanja in osvobajanja čustvenih blokad lahko pride tudi do bolečin. Bolečine naj ne bodo razlog, da proces prekinemo.

Štos procesa je, da preko fizičnega in mentalnega telesa dostopimo do čustvenega. Vsa tri telesa v procesu sodelujejo. Fizično se umirja in razstruplja, potrebno pa je uskladiti mentalno in čustveno telo, zato pri izvajanju procesa uporabimo “izjave za prebujanje”, ki niso obične afirmacije,saj niso usmerjene na posledice čustvenih blokad, ampak na vzroke nelagodja. Zamišljene so tako, da povezujejo modele našega vedenja, prepričanj in da vzpodbudijo zavestnost tistega dela naših izkušenj, ki so na čustveni ravni blokirana. Ko se zavemo teh blokiranih problemov jih lahko integriramo. Izjave so povezane so tudi s spoznanjem, da se moremo, če želimo doseči mir, najprej zavedati aktualnega kaosa v sebi.

Vse vaje, skozi vseh deset tednov procesa, ki ves čas temelji na povezanem dihanju, izvajamo najmanj zjutraj in zvečer po 15 minut, samo izjavo prebujanja pa v sebi ponavljamo tekom dneva vedno, kadar nismo
“zasedeni” z drugimi miselnimi dejavnostmi.

Vaja za prvi teden:

Vajo sicer lahko izvajamo tudi med sprehajanjem psa ampak to je bonus, izven termina. Dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer) pa si vzemimo čas in bodimo sami s seboj – tako izvajajmo tudi vajo.
Prvi teden torej 2 x dnevno povezano dihamo, zraven pa ponavljamo izjavo prebujanja za prvi teden, ki se glasi: “Izkušam ta trenutek.” Dihanje je treba izvajati le skozi nos ali le skozi usta – nikakor ne recimo vdih skozi nos, izdih pa skozi usta. Ritem mora biti blag in naraven. Le za malenkost se potrudimo nekoliko močneje vdahniti, izdih pa naj bo avtomatičen in sproščen (brez presledka!!!). Koristna je vizualizacija prizora odprtine, ki je na tleh v horizontalni liniji, skozi katero v zrak brizga voda – vdih je brizg vode v zrak, izdih pa padanje vode na vse strani. Ritem dihanja naj bo usklajen z izjavo prebujanja.

Ponovno poudarjam, da izjavo samo ponavljamo v mislih tekom dneva kadarkoli se spomnimo oziroma kadarkoli nismo kako drugače mentalno zaposleni.

Proces daje najboljše rezultate če ga izvedemo v celoti – 2 x dnevno skozi obdobje desetih tednov.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[janko]

sem mislil neki komentirat po forumu, pa sem rajš tole pogledal… prebral…

naštimal budilko in štartal…efekt? po kaki minutki začel zehat… se vranil v ritem…
po še kaki minutki… rahel glavobol in vrtoglavica…
in odnehal… po točno 3 minutkah. seweda bi se lahko silil naprej in verjetno bi bilo tudi prav, ampak pač… zdej nisem…
bom pa čez dan še kdaj probal.
tole sem pa mislil kar za dnevnik uprabit… če je to okej?
drgač pa seweda… brišem in več ne pišem.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

janko wrote:
tole sem pa mislil kar za dnevnik uprabit… če je to okej?
drgač pa seweda… brišem in več ne pišem.

Seweda je ql

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Irena]

tadej pretner wrote:

Cel kup stvari je torej, glede katerih bi bilo treba preveriti gibala svojega delovanja.

tadej pretner wrote:

–
Iz kvantne fizike je znano, da se energija, ki jo opazujemo, spremeni
oziroma umakne.

Tadej – čustva so seveda svojevrstna energija, a ne? Sem naredila ne laboratorijski, temveč balkonski preiskus kvantne fizike. V delčku sekunde je izjemno močno, dalj časa trajajoče čustvo (in z njim povezano mentalno in fizično stanje) IZPUHTELO. Iz situacije sem se morala umakniti. Sem šla na balkon, in tam čustvo opazovala (ter nehala biti žrtev ). Kot da bi z iglo prepičila balon.

Z umom in mnogimi življenjskimi izkušnjami te izkušnje še kar ne morem realizirat… zdi se mi kot MEGA ČUDEŽ . Se mi pa zdi, da je to trenutno -bil- edini kaos v meni. Drugih (še) ne zaznavam.

tadej pretner wrote:
Proces prisotnosti ni proces
delovanja, ampak sprejemanje nedelovanja, da bi brez napora raztopili
tisto, kar stoji med nami in čisto izkušnjo. Pozornost iz
preteklosti in tisto pozornost, ki je projecirana v prihodnost, v
procesu usmerjamo v sedanjost. Najpomembnejša elementa procesa sta pozornost (tisto, na kar smo osredotočeni in izhaja iz mentalne ravni) in namen (razlog, zaradi katerega se nečesa lotimo in izhaja iz čustvene ravni). To kombiniramo z izjavo za sprožitev prisotnosti.

Izjava namena – jaz sem jo izrekla in napisala le 1. dan 1. tedna. Zdaj se z njo ne ukvarjam več. Jo je treba vsak dan obnovit?

Izjava za prebujenje – v 1. tednu sem po nekaj dneh zaznala, da se izjava “preseli”. Morala sem namreč fajn ponavljat izjavo in opazovat brizg vode skoraj celih prvih pet dni, preden sem se mentalno umirila. Sedaj pa je takole : Ko začnem s procesom, je izjava v glavi. Že po nekaj povezanih vdihih in izdihih izjavo zaznam, kot da preskoči v pleksus (kot da se moj govorno-miselni center prestavi dol). Nekajkrat izjavo še ponovim, saj firbčno opazujem kvaliteto izjave in lokacijo, nato le še diham po navodilih.

tadej pretner wrote:

Nekatera od teh izkušenj so zgolj občutki ali zavedanje
vibracij.

Jaz sem se po dobrih treh letih koooončno pripravila do tega, da grem skozi proces prisotnosti… in ker sem že skoraj ob koncu 2. tedna, brez tistega znanega feelinga “to ni zame”, “ne zmorem” in “ne gre”, se javljam za feedback.

No, nikakršnega vzorca – v obliki misli ali spomina mi v 13.dneh ni uspelo ozavestiti. Če se kaj “topi” – pojma nimam Nikjer nič ne boli, ne skeli – ne v telesu, ne v psihi. Opažam malce povečano zaspanost.

In – tople vibracije v prsih in ramenih. Sem včeraj imela kar ognjeni (cca 5-8 cm) obroč pod prsmi – sem pomislila, zdaj, zdaj se bom vžgala – nič od tega, še opekline ne. Je bilo ravno prav znosno

In še nekaj – tejle zapisi v 2. tednu so mi prav “odveč” . Tooolk mentalne telovadbe o nesprejemanju življenja… saj je vseen, če nekaj hočeš (pa nimaš) ali nekaj nočeš (pa imaš).

Se še javim ,

Irena

P.S. zelo težko se citira in ureja tole objavo – Font in Size ne zagrabi.

Irena2014-01-14 18:54:30

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Irena wrote:

Izjava namena – jaz sem jo izrekla in napisala le 1. dan 1. tedna. Zdaj se z njo ne ukvarjam več. Jo je treba vsak dan obnovit?

Irena, v resnici sploh ni potrebna. Gre za to, da nekaterim začetnikom misli tako begajo, da jim jih pomaga utišati, v resnici pa ni treba niti izjave niti vizualizacije tiste vode. Za tiste, ki zmorejo je optimalno, da enostavno vzdržujejo zavestnost v celem telesu in notranjost telesa opazujejo.

Irena wrote:

No, nikakršnega vzorca – v obliki misli ali spomina mi v 13.dneh ni uspelo ozavestiti. Če se kaj “topi” – pojma nimam Nikjer nič ne boli, ne skeli – ne v telesu, ne v psihi. Opažam malce povečano zaspanost.

Ne vem, če te razumem. Zame je ozaveščanje to, da se zavedam svojih hib in kvalitet. Hibe se odražajo na življenjskih področjih, v katerih ti ne laufa. Poskus ugotovitve, zakaj je temu tako, pa je potreba lažnega jaza, ki se mu neznansko fino zdi, če kaj pošteka. Žal je ponavadi tako, da se “obesi” na tisto, kar je poštekal in prezre kup ostalih stvari.

Pri vsem skupaj je pomembno, da se s problemi soočiš. In v procesu prav to počneš – a na energijski ravni. Napetosti, ki jih imaš v sebi, so namreč link do traum, identifikacij … in ko jih predihaš, identifikacije/traume guznejo. Naenkrat opaziš, da ti paše druga hrana, da se v nekaterih situacijah odzivaš drugače, da je manj nervoze, strahov …

Irena wrote:

In še nekaj – tejle zapisi v 2. tednu so mi prav “odveč” . Tooolk mentalne telovadbe o nesprejemanju življenja… saj je vseen, če nekaj hočeš (pa nimaš) ali nekaj nočeš (pa imaš).

Se še javim ,

Irena.

Tudi glede tega ti bom rekel isto kot zgoraj – te stvari pomagajo večini totalnih začetnikov. Potrebne pa niso. Le dihaj, bodi zavestna in opazuj dogajanje.

Še to – zadeve se procesirajo na različnih ravneh. Pri ljudeh, ki se zelo obremenjujejo z vsakdanom, pogostokrat zelo dramatično (jok, čustveni izbruhi). Pri ljudeh, ki se v lajfu kaj dosti ne sekirajo, pa povsem neopazno. Jaz sem recimo imel občutek, da se ne dogaja nič, potem pa naenkrat opazim, da nisem več alergičen na pik čebele, da se mi več ne mašijo ušesa, da mi naenkrat več ne paše pivo ipd.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Robert Zupančič]

tadej pretner wrote: … da mi naenkrat več ne paše pivo…

…ampak vino

Ja, marsikaj se zgodi med procesom prisotnosti, tudi premik od manj kvalitetnega k bolj kvalitetnemu. Vsaj na relaciji pivo-vino je tako

ROBERT ZUPANČIČ

Robert Zupančič2014-01-14 20:47:53

Lepo je če deliš

[Irena]

A izvajanje 2. tedna procesa “že samo po sebi porodi” 3. teden?

Sem podaljšala na 8. dan, da mi je uspelo najti navodila za naprej.

Jih zdaj preberem in ugotovim, da nosijo “rešitev”….. sem že dva dni okupirana z “biti nevredna”… tako intenzivno in masivno, da kr verjet ne morem.

Lp, i

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki