Prisotnost – tukaj in sedaj

[ozelot]

sej ti ne ostane nič drugega

Vse kar se ti dogaja navzven se je najprej zgodilo znotraj. Torej kar doživljaš je le projekcija dogajanja znotraj tebe…kot bi bilo tvoje zunanje dogajanje neka slika ali graf, skala, monitor kjer so prikazane tvoje vibracije. Tako ko jih znaš opažat jih lahko tudi spremeniš…ko opaziš težave v življenju se zaveš, da so te težave projekcija tvojih vibracij in ne poskušaš rešit težav temveč spremeniš vibracijo. Težave še nihče ni rešil na svetu. Seveda je potrebno vedno začeti delat na sebi in začutiti vibracijo v sebi. Nekateri si splošno vibracijo izboljšujejo z dihalnimi tehnikami ali s smehom..

ozelot2011-10-19 12:56:34

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Ceres]

Ozelot, zdaj pa konkretno: meni dihalne tehnike nič kaj ne pomagajo, smeh pa zelo. Osho je veliko uporabljal ravno smeh. Če mi uspe začutit lahkotnost, neko “neprisotno prisotnost”, vem, da mi bo uspelo. Ko sem v Transurfingu prebrala o tem, da je potrebno “znižati pomembnost” mi je tudi postalo jasno, kje ga sračkam na področjih, ki mi ne grejo tako po maslu. Pomembnost pa lahko na nekem področju znižaš tako ali tako samo s tem, da stopiš iz obroča trenutnega razumevanja problema. Če to uspe, seveda.

Lepo je če deliš

[ozelot]

Transurfing je napisan v meni nerazumljivem jeziku.
Kar se tiče pomembnosti..če željo poveličuješ in ji pripisuješ veliko pomembnost istočasno sebe ponižuješ in se delaš nepomembnega.Tako se oddaljuješ od doseganja željenega. Pač majhen nepomemben človek ne more nekaj velikega in pomembnega imeti ali dobiti. Željo enostavno degradiraš, jo spoznaš kot nepomembno ne nujno potrebno in tako jo spraviš na svoj nivo. Hkrati sebe povzdigneš in željo zbiješ dol. Ko se ujemata jo vzameš. Če ne gre drugače želji najdeš alternativo se pravi plan B in ji tako odvzameš moč.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[ozelot]

Abraham pravi, da vsaka težava navdihuje rešitev. Torej istočasno ko nastane problem nastane tudi rešitev tega problema. Ko se tega človek zave lahko z lahkoto preusmeri pozornost iz problema na rešitev in doživlja kar si je pač izbral.

Od tu izvira tudi pojasnilo zakaj se usmiljeni bog ne vtika v reševanje težav na zemlji. Zato ker zavest se širi z izkušnjami. Ko nekdo ustvari nov problem se takoj pojavi nova rešitev in vesolje se tako poveča. Bog ne bo reševal težav ljudem in jih tako prikrajšal za povečanje skupne zavesti.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Ceres]

Na temo prisotnosti in “preseganja” ega: ena izmed boljših klasik, enostavna, konkretna, večna, pa popolnoma pozabljena (me je navdihnila dobra družba danes )

D E S I D E R A T A

Iz katedrale sv. Pavla – Baltimore

A. d. 1692

Spokojen hodi

skozi trušč in naglico sveta

in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini.

Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi.

Svojo resnico pripoveduj mirno in jasno in prisluhni drugim, tudi

neumnim in nevrednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se

bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za tvojo dušo. Ne primerjaj se z drugimi,

da ne postaneš zagrenjen ali ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe.

Veseli se svojih del, veseli se svojih načrtov. Ohrani navdušenje za svoj

poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih

časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato

nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo

za visokimi vzori in povsod je življenje

polno junaških dejanj.

Bodi kar si.

Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni.

Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen,

zakaj ljubezen je večna, kakor je večna tudi trava. Spokojno

sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti.

Neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In

ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi

strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti.

Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi

do sebe tudi blag.

Otrok vesolja si,

nič manj, kot so to drevesa in

zvezde. Pravico imaš biti tu. In če to veš ali ne-

vse v vesolju poteka natančno tako, kot je prav. Bodi torej

v miru z Bogom, vseeno, kako si ga predstavljaš. In ne glede

na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem

vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Klub vsej

nesnagi in žalosti, kljub vsem izničenim

sanjam, je svet vendarle

čudovit.

Bodi pozoren. Bodi srečen.

Lepo je če deliš

[glas]

V navezavi z zavestnim dihanjem in še bolj intenzivnim vstopom v prostor tukaj in sedaj, se da zavestno tako dihati, da se popolnoma NIČ več ne nadzira in to najprej v smislu da ne nadziraš vdiha/izdiha, kasneje pa “se umakneš” do te mere, da te v fizični izkušnji ni več.. Kar pomeni da greš tako globoko v opazovalca, da telo dejansko začuti to kot odsotnost “tebe” in se mora “naučiti dihati” samo..

Začne se lahko kot običajno zavestno dihanje, tako da imaš vso svojo pozornost le na navdihu in izdihu.. Vse to počneš nekaj časa in zelooo naravno in nežno, da čim manj karkoli forsiraš..

Čez nekaj minut pa pri vdihu (ali izdihu), kot da ne želiš več sodelovati… recimo zadnjič zavestno izdihneš in več ne vdihneš (in se z zavestjo umakneš..), ter nato počakaš, da vidiš kaj bo..
… … …

Ni se treba bati, telo se samo uravnovesi in čez par sekund vdihne..,
ter nato vdihuje do zgornje meje in te preseneti z izdihom.. Vse to lahko doživiš le, če ti uspe se ne vmešati v naraven proces vdiha in izdiha..

Vbistvu je na začetku zelo čuden občutek, ker je to prvič nekaj čist novega se počutiš izgubljeno saj ne veš “kdo kaj in zakaj..”.. ampak če si nagnjen k duhovnemu raziskovanju, je pa tisti en spremljajoči filing, ki ti je ponavadi dovolj da se želiš v tem stanju držati še naprej in izkušaš to neko novo pozicijo..

In tukaj sedaj telo vbistvu samo diha po nekem kemičnem principu minimuma in maksimuma.. In minimum kisika izgleda sproži vdih, maksimum pa izdih.. Tako da naše sodelovanje sploh ni potrebno in se resnično lahko umaknemo.. popolnoma
Se splača to poizkusiti !
Je pa to ultra test, za ljudi, ki ne znajo spustiti nadzora..

Če ti v življenju ni treba ves dan biti v nekaj vključen in imaš mnogo prostega časa za sebe, se pa lahko naučiš v tem unikatnem stanju tudi bivati in početi karkoli… .. .

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[tadej pretner]

glas wrote: V navezavi z zavestnim dihanjem in še bolj intenzivnim vstopom v prostor tukaj in sedaj, se da zavestno tako dihati, da se popolnoma NIČ več ne nadzira in to najprej v smislu da ne nadziraš vdiha/izdiha, kasneje pa “se umakneš” do te mere, da te v fizični izkušnji ni več.. Kar pomeni da greš tako globoko v opazovalca, da telo dejansko začuti to kot odsotnost “tebe” in se mora “naučiti dihati” samo..

Začne se lahko kot običajno zavestno dihanje, tako da imaš vso svojo pozornost le na navdihu in izdihu.. Vse to počneš nekaj časa in zelooo naravno in nežno, da čim manj karkoli forsiraš..

Čez nekaj minut pa pri vdihu (ali izdihu), kot da ne želiš več sodelovati… recimo zadnjič zavestno izdihneš in več ne vdihneš (in se z zavestjo umakneš..), ter nato počakaš, da vidiš kaj bo..
… … …

Zanimivo je, da imam med tehnikami dihanja eno podobno in da je kategorizirana k vajam ozemljevanja.
Začneš dihati in se poskusiš zavedati dela telesa, v katerem čutiš vdih.
Potem občutek sektorja, kamor vstopa dih zavestno širiš.
Nazadnje ga razširiš tako, da ostane le še dihanje.

Po mojem prideš do istega, kar opisuješ ti.
To tehniko sem imel včasih v programu šole in equilibriuma, potem pa sem jo, kdo ve zakaj, vrgel ven. Prav lahko se zgodi, da jo bom spet vključil

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki