Ponižnost

[Anonimnež]

tadej pretner wrote: Linka nisem opazil, pa tudi sicer linkov, ki jih kdo nalima, običajno ne odpiram (razen izjemoma, ko vidim, da gre za avtorja z “imenom in priimkom”), saj me bolj zanima, kaj o predmetu debate mislijo udeleženci foruma kot pa kaj nekje piše.
Sicer pa itak ne mislim nikogar o ničemer prepričevati. Namen foruma je izmenjava mnenj, svoje mnenje sem povedal in to je to.

Ker sem nekak vedel, da se bodo posti preselil, nisem pa vedel kam…tralala…pa da ne bom spet iskal vsepovsod…sem link ubacio kar na kao svojo stran…

Pa ga bom ubacio še sem…da vam ne bo treba preveč klikat…

Ponižnost

Lepo je če deliš

[strelka]

a ni ponižnost …sprejemanje neke avtoritete?
nekoga , ki je večji , ki ima večjo moč ….
Recimo včasih niso Bogu prepisovali …pa bogovom samo ljubezen …so bili dobri in slabi , so bili kruti in mogočni ….
šele krščanstvo ..nova zaveze …je prineslo to ljubezen
(Kristus …zanj smo bili vsi enaki …kaj je pa “Cerkev” prinesla..ja pa drugo vprašanje)
ki jo zdej te novodobni predstavniki propagirajo na fuuul-ljubezen mislim.

in že predniki …pa pojdimo še bolj nazaj …praljudje … so bili ponižni ..ponižni npr pred strelo…konckoncev tud pred naravo …kljub temu , da so bili močno močno povezani z njo….so bili del nje in odvisni tud od nje…
( pustimo zdej …mi npr sedaj vemo kaj je vzrok strele …ampak takrat tega niso vedli in so to prepisovali bogovom)
No kasneje tud marsikaj niso vedeli ..pa so zopet marsikatero stvar prepisali Božji volji….

Drugače ..pa z vsem napisanem (posti) se po svoje strinjam…

strelka2010-07-16 10:22:47

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[zofija]

tadej pretner wrote:
Ampak Zofija (če boš tole opazila), glede na to, da praviš, da se zavedaš, da si del živega vesolja, da si pravzaprav del boga, bi te vprašal, do koga pravzaprav zagovarjaš ponižnost? Do koga jo doživljaš? Do tistega, česar del si? To res težko razumem.

Jaz nimam takega občutka, da bi zagovarjala ponižnost, pač napisala sem kako jaz doživljam, oz. čutim, živim to ponižnost. Ti bom probala razložiti, seveda iz svojih izkušenj, na tvoja vprašanja.

Ko sem se jaz resnično zavedala, da sem sama odgovorna oz., da si sama tvorim moje dogodke, probleme, situacije, odnose….oz.svojo prihodnost, s svojimi vzorci, odvisnosti, prepričanj, željami, hrepenenj, strahom vseh vrst in oblik, kompleksi, egom……oz., ko sem odkrila svoja neskladja med, da nekaj mislim, govorim drugo in delam tretje, sem se vooornk zamislila in šla čisto v detajle pri sebi, v priznavanje svojih napak in s tem tudi kakšnih krivic…….začela sem čutiti, videti stvari, ljudi, vesolje, vse drugače….postala sem ponižna, ker sem se začela zavedati sploh svojega življenja, svoje odgovornosti do sebe in s tem sem posledično dobila občutek, da je vse in vsi povezano, oz., če delaš vse iz nesebične ljubezni se ti vse tudi z ljubeznijo vrne, brez, da ti karkoli pričakuješ, ker itak nimaš kaj pričakovati, ker se itak vse vrne, a ne? Ugotovila sem, da nosi prav vsak človek, vsa bitja ali ne bitja, v sebi celo vesolje, boga, nebesa, le odkriti ga mora v sebi………in seveda potlej ne preostane drugega kot to živeti in, ko to živiš, pač te svoje vrednote, ki ti pomenijo življenje potem, kar nekako veš določene stvari, recimo, primer:, ko se jaz vozim z avtom, točno vem, da so policaji nekje in so. Ali pa, če se nekdo z avto pelje pred mano, vem, da bo zavil npr. levo, čeprav on ne da žmigovca. Ali pa, da bo avtobus danes zamudil, ali pa, pridem v pisarno in takoj vidim kaj dogaja….ljudje so prijazni, ker si ti prijazen, ker v medsebojnih odnosih praktično ne uporabljaš svojega ega, ker je le ta ponižen in v ljudeh takoj uspodbodiš tisto dobro, ker tudi to vidiš, misliš, živiš in to čutijo vsa živa bitja in tle se da vse zmenit, ker itak ne manipuliraš ampak iskreno želiš vsakemu dobro in seveda tudi delaš dobro, kar se ti bogato vrača…….in tako tudi hitro vidim oz. začutim, da mi nekdo laže pa tudi njegov namen zakaj, čutim. Dogodki, okolica ti vedno kaže pravi obraz.

Jaz se recimo počutim zelo mogočno kar se ljubezni, ponižnosti, ljubeznivosti, da si pripravljen pomagati, iskrenosti, odgovornosti, srčnosti, da daješ brez pričakovanj ne glede komu, da poslušaš, da si seveda nesebičen in, da vse kar delaš, da delaš iz ljubezni. Tle notri tudi seveda spada učenje iz napak in priznavanje le teh in seveda sprejemanje vsega, tudi vseh besed…..Se pa istočasno počutim tudi zelo majhno, ker se zavedam svojih napak(ki jih je vedno manj) in s tem seveda svoje preteklosti………to zame predstavlja ponižnost……….pa saj ni tako težko za razumeti?

Lubčka vsem…..zofa

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Brezo wrote:

Pa ga bom ubacio še sem…da vam ne bo treba preveč klikat…

Ponižnost

Lej Brezo, klele bom zdele ponovil neke stvari, o katerih sem že pisal. Meni se zdi normalno, da hinduiski guruji pišejo in govorijo o ponižnosti, saj je neenakost kot takšna inkodirana v njihovo kulturo in kolektivno zavest. Imajo namreč kastni družbeni sistem, ki temelji na neenakosti, pripadniki raznih kast pa se tudi ne smejo “mešati”, drugo pa je dejstvo, da obstaja večje število gurujev, za katere je v navadi, da se jim ljudje približajo na kolenih. Oboje je totalno skregano z dejstvom, da smo vsi del istega energijsko-informacijskega tkiva, zato zame a priori izgubijo vsako kredibilnost. Če se zavedajo moči duha in če jim družbena neenakost ni ql, zakaj ne izpostavijo svojih avtoritet za spremembe v smislu enakosti? Zakaj se ne povežejo in “naredijo kaj” v tej smeri na višjih nivojih? Kot da jih za lasten narod ne skrbi – raje zahodnjakom prodajajo duhovnost. In velik del zahodnjakov na to naseda in jim je primarni cilj najti guruja in ždeti “ob njegovih nogah”.
Ponižnost samo po sebi doživljam kot neenakost, kot takšno ali drugačno podrejanje šibkejšega močnejšemu in to je temeljni energijsko informacijski naboj tega pojma v kolektivni zavesti.

strelka wrote:

a ni ponižnost …sprejemanje neke avtoritete?

nekoga , ki je večji , ki ima
večjo moč ….

Recimo včasih niso Bogu prepisovali …pa bogovom samo
ljubezen …so bili dobri in slabi , so bili kruti in mogočni ….

šele
krščanstvo ..nova zaveze …je prineslo to ljubezen

(Kristus …zanj smo bili vsi enaki
…kaj je pa “Cerkev” prinesla..ja pa drugo vprašanje)

ki jo zdej te
novodobni predstavniki propagirajo na fuuul-ljubezen mislim.

Ponižnost je res sprejemanje avtoritete – ponavadi pod “obvezno”. Kot sem napisal zgoraj – gre za podrejanje manjvrednega večvrednemu, oboje pa je v tem kontekstu miselni koncept.
Kar se tiče krščanstva, sem pa tudi že povedal, da ima v precejšnji meri na vesti masovno identiteto žrtve – k temu so prispevali z dejstvom, da so v svojih učenjih “vsemogočnega Boga” oddaljili od človeka, pa ne le to, celo sebe postavili za posrednika med Bogom in človekom. In v tem konceptu te vsemogočni Bog kaznuje, če se ne obnašaš po reglcih, ki jih predpiše cerkev (s tem da v osnovi z desetimi zapovedmi ni nič narobe, le podane so na neprimeren način).

zofija wrote:

Ko sem se jaz resnično zavedala, da sem sama odgovorna oz., da si sama tvorim moje dogodke, probleme, situacije, odnose….oz.svojo prihodnost, s svojimi vzorci, odvisnosti, prepričanj, željami, hrepenenj, strahom vseh vrst in oblik, kompleksi, egom……oz., ko sem odkrila svoja neskladja med, da nekaj mislim, govorim drugo in delam tretje, sem se vooornk zamislila in šla čisto v detajle pri sebi, v priznavanje svojih napak in s tem tudi kakšnih krivic…….začela sem čutiti, videti stvari, ljudi, vesolje, vse drugače….postala sem ponižna, ker sem se začela zavedati sploh svojega življenja, svoje odgovornosti do sebe in s tem sem posledično dobila občutek, da je vse in vsi povezano, oz., če delaš vse iz nesebične ljubezni se ti vse tudi z ljubeznijo vrne, brez, da ti karkoli pričakuješ, ker itak nimaš kaj pričakovati, ker se itak vse vrne, a ne?

Ljudje smo prav zanimiva bitja. Načeloma nas je strah imeti moč, saj večina ne ve, kaj bi z njo. Ampak hkrati bi pa radi imeli svoja življenja pod nadzorom. Ko nam nekaj v lajfu ne uspe, si to interpretiramo tako, da je do tega prišlo zato, ker v situaciji nismo imeli zadostnega nadzora(predvsem gre tu za razkorak med tistim, kako mislimo, da bi morali delovati/reagirati in tistim, kako smo dejansko delovali/reagirali. Ampak s kakršnokoli kontrolo pravzaprav zaustavljamo tok življenja. In po kitajskem wu weiu imaš največjo kontrolo takrat, ko kontrolo opustiš (temelj wu weia: vse je zamišljeno tako, kot je najboljše, a ljudje z napačnimi razmišljanji/pristopi vse zapletejo in pokvarijo). Želja po kontroli povzroča tenzije v telesu in paradoks, da bolj kot se kontroli odrečeš, večjo moč imaš, izhaja iz tega, da takrat nimaš tenzij. Tako vnašaš v stvari kvaliteto nepogojenega. Ko odpustiš kontrolo, se najprej vzpostavi ZAUPANJE. Duhovni inteligenci se torej odpreš z zaupanjem, ne s ponižnostjo in zdi se mi torejprecej primerneje “operirati” s tem pojmom, ki je hkrati odgovor na enega od kolektivnih strahov – da se bojimo predati izkušnji, življenju. Ko zaupaš, te ni strah kazni za morebitne napake (kdor je aktiven, napake pač dela). In pojem zaupanja ima na ravni kolektivne zavesti seveda povsem drugačen naboj, kot pa ponižnost.

Pri vsem skupaj me seveda niti malo ne gane, da velik del duhovnih učiteljev propagira ponižnost. Zame gre za zastarel koncept, ki je bil v nekem obdobju primeren, danes pa ni več. Človeško znanje napreduje tako hitro, da je čas za zamenjavo nekaterih konceptov in je nesmiselno kokodakat o nekaterih stvareh, ki so navedene v tisočletja starih vedskih spisih (s poudarkom na “nekaterih” stvareh, saj marsikaj od tam še danes drži). Sicer pa je glavna zakonitost znanja, da se ves čas spreminja, te spremembe pa so vedno hitrejše. Francoski ekonomist G. Anderla je recimo izračunal, da se je v primerjavi z nivojem znanja iz začetka našega štetja le to podvojilo leta 1500, ponovno se je podvojilo leta 1750, leta 1900 pa naj bi se povečalo že za 8x, do leta 1960 za 32x in do leta 1973 za 128X. Francoski astrofizik J. Vallese pa je pred 20 leti ocenil, da se takratno človeško znanje podvoji vsakih 18 mesecev, danes pa je verjetno zadeva še hitrejša..

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[zofija]

zofija je napisal/a:

Ponižnost je res sprejemanje avtoritete – ponavadi pod “obvezno”. Kot sem napisal zgoraj – gre za podrejanje manjvrednega večvrednemu, oboje pa je v tem kontekstu miselni koncept.
Kar se tiče krščanstva, sem pa tudi že povedal, da ima v precejšnji meri na vesti masovno identiteto žrtve – k temu so prispevali z dejstvom, da so v svojih učenjih “vsemogočnega Boga” oddaljili od človeka, pa ne le to, celo sebe postavili za posrednika med Bogom in človekom. In v tem konceptu te vsemogočni Bog kaznuje, če se ne obnašaš po reglcih, ki jih predpiše cerkev (s tem da v osnovi z desetimi zapovedmi ni nič narobe, le podane so na neprimeren način).

Ljudje smo prav zanimiva bitja. Načeloma nas je strah imeti moč, saj večina ne ve, kaj bi z njo. Ampak hkrati bi pa radi imeli svoja življenja pod nadzorom. Ko nam nekaj v lajfu ne uspe, si to interpretiramo tako, da je do tega prišlo zato, ker v situaciji nismo imeli zadostnega nadzora(predvsem gre tu za razkorak med tistim, kako mislimo, da bi morali delovati/reagirati in tistim, kako smo dejansko delovali/reagirali. Ampak s kakršnokoli kontrolo pravzaprav zaustavljamo tok življenja. In po kitajskem wu weiu imaš največjo kontrolo takrat, ko kontrolo opustiš (temelj wu weia: vse je zamišljeno tako, kot je najboljše, a ljudje z napačnimi razmišljanji/pristopi vse zapletejo in pokvarijo). Želja po kontroli povzroča tenzije v telesu in paradoks, da bolj kot se kontroli odrečeš, večjo moč imaš, izhaja iz tega, da takrat nimaš tenzij. Tako vnašaš v stvari kvaliteto nepogojenega. Ko odpustiš kontrolo, se najprej vzpostavi ZAUPANJE. Duhovni inteligenci se torej odpreš z zaupanjem, ne s ponižnostjo in zdi se mi torejprecej primerneje “operirati” s tem pojmom, ki je hkrati odgovor na enega od kolektivnih strahov – da se bojimo predati izkušnji, življenju. Ko zaupaš, te ni strah kazni za morebitne napake (kdor je aktiven, napake pač dela). In pojem zaupanja ima na ravni kolektivne zavesti seveda povsem drugačen naboj, kot pa ponižnost.

Pri vsem skupaj me seveda niti malo ne gane, da velik del duhovnih učiteljev propagira ponižnost. Zame gre za zastarel koncept, ki je bil v nekem obdobju primeren, danes pa ni več. Človeško znanje napreduje tako hitro, da je čas za zamenjavo nekaterih konceptov in je nesmiselno kokodakat o nekaterih stvareh, ki so navedene v tisočletja starih vedskih spisih (s poudarkom na “nekaterih” stvareh, saj marsikaj od tam še danes drži). Sicer pa je glavna zakonitost znanja, da se ves čas spreminja, te spremembe pa so vedno hitrejše. Francoski ekonomist G. Anderla je recimo izračunal, da se je v primerjavi z nivojem znanja iz začetka našega štetja le to podvojilo leta 1500, ponovno se je podvojilo leta 1750, leta 1900 pa naj bi se povečalo že za 8x, do leta 1960 za 32x in do leta 1973 za 128X. Francoski astrofizik J. Vallese pa je pred 20 leti ocenil, da se takratno človeško znanje podvoji vsakih 18 mesecev, danes pa je verjetno zadeva še hitrejša..

Živjo, živio,

men se zdi, da ima na ravni koektivne zavesti zaupanje, ponižnost, ljubezen, spoštovanje, iskrenost, poštenost, pravica, preprostost……povsem drugačen in sicer popačen naboj. Vse čisto vse, ker gre čez človeka in človek(ego) zna biti zelo prebrisan. Se mi pa zdi, da pa manipulacije, odvisnosti, vzorci, laži, samopomembnost, pa nimajo drugačnega naboja, kar se kolektivca tiče.

Seveda človeško znanje napreduje, ampak ni nujno, da človek sam pri sebi napreduje. Napredujejo znanstveniki, tehnologija, napredujejo raznorazne “duhovne tehnike in duhovne knjige”, napreduje količina bioterapevtev(ni pa nujno, da napreduje kvaliteta le teh) ampak ne morem pa rečti, da se glavna zakonitost “duhovnega” znanja spreminja, ne, osnova ostaja ista, ker obstaja rdeča nit čez vse to, vedno je in vedno bo. Pa, če tko pogledaš, človek, še tega “starega duhovnega znanja” ni presegel oz. ne razume oz. ne povezuje preproste besede ponižnost in že dela neke scene in avtoritete in vpeljuje kao neka znanja, čeprav hahahahaha je v osnovi vse isto, le človek si domišlja drugače in sebi prireja določene resnice al pa znanja, če hočeš, ki jih še zdaleč ni presegel, ja en red pa mora biti.

Dejstvo je, da je cerkev obrnila vse v svojo korist, kakor tudi ljudje sami vse obračajo za svojo korist, svete vojne pa te stvari, sam to sploh nima nobene vrednosti za besedo ponižnost. Beseda ponižnost sploh dobi vrednost šele takrat, ko jo človek resnično živi(en sam človek recimo ima že neverjeten vpliv).

Jaz se recimo čudim, da govoriš o zaupanju(kao temu, s tapravim nabojem), in ne zaupaš……., ker če bi zaupal, če mene prašaš, da potem te nima kaj stresti ob besedi ponižnost, ko jo nekdo razlaga, da kako jo pa ona ali on živi in celo navede svoja občutenja, svoje izkušnje, se pravi, da ne kokodaka ali pa lapa oz. govori napiflano, in ni versko blazna, vsaj ne v tem smislu kakor si ga ti hotel prikazati, žal.

Lepo je če deliš

[zofija]

aja še to, to pa izvira iz tako rekoč starih znanj in pri meni to še zmerom drži in sicer:, da vsak, ki se povišuje, bo oz. je ponižan in vsak, ki se “ponižuje”, je povišan, zdej pa to razumevanje teh starih “znanj oz. resnice”, je pa odvisno od vsakega posameznika posebaj, ker bog, vesolje nas v vsakem primeru podpira….

Lepo je če deliš

[Anonimnež]

Jaz sem tist link na hitro poiskal…nekateri stavki tam pa povejo bistvo…za moje pojme pa nima veze z mojstri, hinduizmom, krščanstvom, guruji in ne vem kaj še vse…

Tadejči, če imaš ti probleme s sprejemanjem hinduizma, raznoraznih gurujev in vsega kar je gor naštet…potem predpostavljam da tiste tvoje tehnike in procesi pač niso dost učinkoviti al pa ne sežejo tolk v globino kot misliš…mogoče jih pa ne izvajaš pravilno…Sicer mi pa tud ti ličiš na nekega “kvazi” guruja…učiš kao o delovanju iz praznine…tralala…pa te ena taka banalna stvar vrže iz tira… skratka delovanje iz praznine naj bi bilo sprejemanje vsega in prepuščanje…Jaz pa imam tak občutek da ti dobesedno filtriraš informacije in sprejemaš samo neke znanstvene dokaze, ki so včasih tud dvomljivi, zanemarjaš pa intuicijo in nerazumski del…

Tist ki mal višje leta (nivo srca) bo počasi začel dojemat kaj je poanta ponižnosti…Še ena stvar iz bhakti joge…tam se ima Bogeca za svojega očeta, mamo, sina , prijatelja…iz nekega razloga…da se čustva preusmerijo na srčni nivo…skratka čustva se usmeri navzgor…Če večina človečkov sliši besedo energijsko informacijsko polje je to za njih samo nek predmet in ne čutijo nič posebnega, če pa slišijo besedico mama, oče je pa reakcija takoj drugačna…No ja razen če ni človeček tolk napreden da začuti celo zavest mineralov, rastlin…in se zna celo poistovestit z njimi…tralala…

Ne vem, če Zofija sploh hodi/je hodila v kakšno terapevtsko šolo in če sploh izvaja te tehnike o o katerih pričate, ampak za moje pojme besedico “ponižnost” razume bolje kot večina…včasih kakšno stvar celo bolje kot jaz…

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki