pokvarjen po duši
- This topic has 18 odgovorov, 8 glasov, and was last updated 11 years, 3 months nazaj by
.
-
Nataša wrote:
Saj dejstvo je, da duša izgublja energijo preko materialnega sveta, samo poleg tega pa se že tako ali tako ne more cela prizemljit. Pa tudi če bi zdaj kar neankrat prizemljila en velik del duše, tega živčni sistem še vedno ne bi zdržal in bi se najbrž prekuril. Proces naj bi bil torej postopen in najbrž nima konca. Meni se je parkrat zaradi prevelike zagnanosti zgodilo, da je prišlo naenkrat malo preveč, in res ni bilo fajn.
Nataša,
a bi bilo zelo drzno, če vprašam, kaj se je zgodilo, kadar je bilo naenkrat malo preveč in kako si prišla do tega, da se je to sploh zgodilo ?
Zanimiva poteza pa se mi zdi tvoja trditev, da duša izgublja energijo preko materialnega sveta. To bi na nek način postavilo podvprašaj – zakaj torej se utelesiti na tem planetu ?
Sem pa srečala človeka /sošolec, na tečaju Domančič, Bled/, ki živi v Istambulu /iz Armenie/ in se uči eno posebno tehniko diagnosticiranja preko bio-polja človeka /prelivanje energije iz stranke v sebe, pregled in pop energija nazaj/. On je omenil, da fizična moč vezana na velikost organizma, je zelo ključna. Da tisto, ki se govori v pravljicah – ogromni ludje ali različne skice v starih civilizacijah – ni pravljica.
Hvala
snowcat
snowcat :) wrote:
Nataša,
a bi bilo zelo drzno, če vprašam, kaj se je zgodilo, kadar je bilo naenkrat malo preveč in kako si prišla do tega, da se je to sploh zgodilo ?
Poleg rednih mesečnih vaj, ki jih dobivamo v Zagrebu (hodim na isto izobraževanje kot Tadej, po katerem se, kolikor vem, dela tudi na šoli), se mi je parkrat zgodilo, da sem si postavila himalajsko posodo na en center in čist noter padla in pozabila na čas, potem pa ugotovila, da sta pretekli dve uri
. Čez par ur je prišel za mano občutek električne napetosti v živčnem sistemu, ampak pač predihaš, greš v naravo in mine.snowcat :) wrote:
Zanimiva poteza pa se mi zdi tvoja trditev, da duša izgublja energijo preko materialnega sveta. To bi na nek način postavilo podvprašaj – zakaj torej se utelesiti na tem planetu ?Morda pa ravno zato, da bi se naučila, kako je ne izgubljati
. Saj v bistvu ne bi bilo treba, da smo taaaaako zaskrbljeni, da vse jemljemo tako smrtno resno, da smo v strahu, vezani na ljudi in stvari in tako naprej.snowcat :) wrote:
On je omenil, da fizična moč vezana na velikost organizma, je zelo ključna. Da tisto, ki se govori v pravljicah – ogromni ludje ali različne skice v starih civilizacijah – ni pravljica.S tem bi se strinjala do neke mere, saj se mi zdi, da mora majhna ženska v primerjavi z velikim in mišičastim moškim vložiti več dela vase, da se v tem svetu počuti varno, pa še to je odvisno od okolja, iz katerega izhajaš. Pa poleg tega imamo ženske večinoma naloženih več programov, povezanih z nemočjo, kot moški. Kar se pa drugih stvari tiče pa ne vem, zakaj bi bila še fizična velikost pomembna. Dostikrat je tudi tako, da marsikateri moški zaradi svoje majhnosti izgublja veliko energije zaradi frustracije, ki je pogojena z okoljem. En prijatelj, ki ima okrog dva metra, pravi, da nikoli ni mogel imeti dobrega odnosa z majhnimi moškimi, ker so se ti vedno na nek način umikali od njega. Čeprav se mi zdi, da tvoj prijatelj govori o nečem drugem …
Tintina wrote: Hm, ja ne morem se čisto strinjat, da žlehtnobo nekdo ne prinese že z rojstvom. Sicer o dušah nebi razpravljala, ker nisem dovolj podkovana kako in kaj.
Primer. V čisto povprečni družini, dva brata. Eden mil, prijazen, sočuten že od malega. Drugi brat pa ušpiči kadar je le priložnost, potuhnjen, hinavski, pretepaški…. Dvomim, da so starši od malega drugače vzgajali enega kot drugega…
…še lepša varianta – sta dvojčka…
naj mi to kdo razloži…
Tadej Pretner wrote:
V neko bitje se inkarnira duša, kompatibilna s fizično/genetsko/okoljsko determiniranostjo. Kompatibilnost pa ne pomeni enakost. V istem okolju se lahko različne duše “ukvarjajo” s prizemljevanju različnih postavk. Če totalno zreduciram in poenostavim – recimo da se dve duši inkarnirata v dvojčka, ki sta po rojstvu izpostavljena dvema enakima dominantnima vplivoma/dražljajema. Če je eden v kakšni od prejšnjih inkarnacij že akceptiral dražljaj A, ne pa tudi dražljaja B, je popolnoma jasno, da se bo razvijal drugače kot njegov brat dvojček, katerega duša je morda v kateri prejšnjih inkarnacij akceptirala dražljaj B, ne pa tudi dražljaja A. A to je le eden od vplivnih faktorjev. Drugi faktor je morebitnna entiteta, ki se je prisesala na enega od dojenčkov. Entitete so strašno zanimivo in široko področje. Evo en od možnih scenarijev povezanih z entitetami, ki bi lahko vodili v to, da je eden od dvojčkov “hudoben” drugi pa ne:
– Mati dvojčkov je recimo že enkrat prej splavila. Ob splavu lahko ostane na naši ravni astralni fragment zarodka (entiteta), z določenimi posebnostimi. Entiteta ima lahko naboj jeze, ker ne razume dejanja matere. Prisesa se najprej nanjo, kasneje pa na naslednji embrio, ali v tem primeru enega od njih (dvojčka).
Potem vpliva na čustvovanje otroka prek izražanja jeze, zabeleženi pa so tudi spomini otroka na traumo splava, čeprav je jasno, da ne more biti njegova, ampak gre za traumo prisesane entitete,
Pa da smo si na jasnem – tale opis delovanja/prisesavanja entitet, ki so nastale kot posledica splava in potem prešle iz matere, na katero so se prisesale najprej, na embrio, ne izhaja izpod peresa kakšnega ezoterika, ampak doktorja medicine S. Sagana (Entities: parasitesof the body of energy – 1994)
. Ja tole mi pa sede.tadej pretner2013-08-03 09:34:40
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.