pokvarjen po duši

[glas]

Ker so me v otroštvu naučili, da obstaja dobro in slabo, sem tako nekako dojemal tudi ljudi, eni so bili dobri, drugi slabi (do mene).. Nato ko sem v puberteti začel čistiti slabe strani od sorodnikov iz sebe in kasneje nadaljeval v širšo čiščenje in raziskovanje ljudi in sveta sem prišel do širšega razumevanja človeka in lahko razumel vsakega zakaj kaj počne in videl tudi zakaj kdo počne “slabe” stvari !!

Tako sem na eni točki uvidel, da zmorem vsakega zlodeja nekako opravičiti, da ni v bistvu slab, ampak, ima neko slabo izkušnjo v sebi, na podlagi katere se tako odloča (kot se) in v dobri veri počne nekaj za kar on verjame, da je pač prav, čeprav za vse ostale to zgleda očitno slabo!!!

To tezo sem nato leta in leta preverjal in se poglabljal v najbolj očitne negativce (tudi pozitivce) in ugotovil, da je res tako, vsak (tudi najhujši kriminalec) si je na podlagi svojih izkušenj/prepričanj/verjetij istvaril svoj sistem kaj je dobro in slabo in iz tega kompleksnega sistema izbira najboljše izbire ki jih premore..

Tako sem tudi ugotovil, da v “duši nihče ni pokvarjen”, oziroma nihče ni slab iz svojega osnovnega namena.. Saba dejanja so le dejanja slebega razumevanja sveta, so le odzivi na travme, ki so nekje globoko vtisnjene, slaba dejanja so večinoma tudi dejanja na podlagi slabega sistema prepričanj/verjetij, ki je večinoma prevzet od drugih ali družbe..

Pokvarjenih po duši pa ni

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Nataša]

glas wrote:
Tako sem na eni točki uvidel, da zmorem vsakega zlodeja nekako opravičiti, da ni v bistvu slab, ampak, ima neko slabo izkušnjo v sebi, na podlagi katere se tako odloča (kot se) in v dobri veri počne nekaj za kar on verjame, da je pač prav, čeprav za vse ostale to zgleda očitno slabo!!!

To tezo sem nato leta in leta preverjal in se poglabljal v najbolj očitne negativce (tudi pozitivce) in ugotovil, da je res tako, vsak (tudi najhujši kriminalec) si je na podlagi svojih izkušenj/prepričanj/verjetij istvaril svoj sistem kaj je dobro in slabo in iz tega kompleksnega sistema izbira najboljše izbire ki jih premore..

Tako sem tudi ugotovil, da v “duši nihče ni pokvarjen”, oziroma nihče ni slab iz svojega osnovnega namena.. Saba dejanja so le dejanja slebega razumevanja sveta, so le odzivi na travme, ki so nekje globoko vtisnjene, slaba dejanja so večinoma tudi dejanja na podlagi slabega sistema prepričanj/verjetij, ki je večinoma prevzet od drugih ali družbe..

Pokvarjenih po duši pa ni

Se strinjam s tem, kar si napisal, pa vendar je v vse te izkušnje duša ujeta, pogosto tudi identificirana z njimi.
Če pogledaš malo širše, v bistvu že samo vprašanje izhaja iz polarnosti in je na nek način nesmiselno. Odgovor na to ne more biti absoluten. Ko je duša osvobojena svoje ujetosti, človek preprosto postane bolj celovit, njegovo dojemanje sveta se spremeni, stara prepričanja odpadejo …

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

I think that you are one of hell honest and beautiful and smart gold fish

snowcat

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Nataša wrote:

Se strinjam s tem, kar si napisal, pa vendar je v vse te izkušnje duša ujeta, pogosto tudi identificirana z njimi. Če pogledaš malo širše, v bistvu že samo vprašanje izhaja iz polarnosti in je na nek način nesmiselno. Odgovor na to ne more biti absoluten. Ko je duša osvobojena svoje ujetosti, človek preprosto postane bolj celovit, njegovo dojemanje sveta se spremeni, stara prepričanja odpadejo …

Nataša,

1/ duša naj ne bi nikoli bila ujeta – duša si v prvem koraku /beri – rojstvo v fizičnem svetu/ izbere take pogoje, da lahko realizira tisto, ki ima pač za realizirati, da napreduje.

2/ identificira se ego, ne duša

3/ kako naj bi se PO TVOJE duša osvobodila svoje ujetosti ?

4/ a je ta človek, ki naj bi postal bolj celovit – celovit v kakšnem smislu – kakšen del mu manjka ?

5/ stara prepričanja odpadejo iz česa, od česa ?

Jaz osebno, na podlagi mojih izkušenj se strinjam s GLASOM. Tudi jaz sem prišla do istih opažanj. Dejansko ni človek namensko hudoben. Tudi tisti, ki ubija prostitutke, verjame, da pomaga svetu. Samo ima na nek način ,,pokvarjen,, kompas ,,dobrega x hudega,,. In ta nek način je /po mojem/ posledica fizičnega obstoja /beri – vzgoja, polja, …/ na planetu, ne pa namen duše pred rojstvom v fizičen svet planeta.

snowcat

Lepo je če deliš

[Nataša]

snowcat :) wrote:
Nataša,

1/ duša naj ne bi nikoli bila ujeta – duša si v prvem koraku /beri – rojstvo v fizičnem svetu/ izbere take pogoje, da lahko realizira tisto, ki ima pač za realizirati, da napreduje.
snowcat

Kot prvo, dojenček zaradi nerazvitega živčnega sistema ne more utelesiti prav velikega dela duše. V pomoč pri prizemljevanju naj bi bili starši in tudi širša družba, vendar je pogosto obratno. Namen, ki poteka skozi vse življenje, naj bi bil v materialno realnost pripeljati vedno večji del duše, vendar smo večinoma priča ravno obratnemu procesu, namreč da nam starši in družba skozi razna prepričanja od rojstva naprej ta proces otežujejo, zato se namesto tega, da bi imeli vedno več energije dogaja to, da ima večina ljudi ravno toliko energije, da se komaj vleče po svetu. Kot drugo imamo na eterični in sploh na astralni ravni veliko blokad, ki jih vlečemo iz življenja v življenje. Pogosto jih duša tudi po smrti ne predela, zato preprosto ostajajo tam in posledično človek iz življenja v življenje doživlja podobne izkušnje. Duša si na podlagi teh blokad najbrž pripravi pogoje, da bi jih lahko predelala.

snowcat :) wrote: 2/ identificira se ego, ne duša
snowcat

Ego in duša nista ločena. Tisto, kar v telesu občutimo kot blokado ega, duša doživlja kot svojo ujetost.

snowcat :) wrote: 3/ kako naj bi se PO TVOJE duša osvobodila svoje ujetosti ?

V enem od postov si omenila kar veliko tehnik, ki so ti všeč. Prav vsaka med njimi (in še veliko drugih) pripomore k osvobajanju in posledično prizemljevanju vedno večjega dela duše.

snowcat :) wrote: 4/ a je ta človek, ki naj bi postal bolj celovit – celovit v kakšnem smislu – kakšen del mu manjka ?

Manjka mu delec duše, ki je recimo ostal na astralu, zato v telesu preprosto ni celovit, občuti strahove, nima prave življenjske usmeritve …

snowcat :) wrote: 5/ stara prepričanja odpadejo iz česa, od česa ?

Ko se utelesijo ujeti deli duše stara prepričanja človeka odpadejo sama od sebe. Saj sama veš … ko si zadosti dihala pri procesu prisotnosti, si v telo naselila del svoje zavesti in nekatere stvari so odpadle same od sebe, ne da bi nujno točno vedela, kaj se je zgodilo.
Nataša2013-08-01 12:36:34

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Aha, To pa je res zanimivo. Jaz do zdaj sem razumela obrazložitev s dušo tako, da duše so na različnem nivoju razvoja. To naj bi določala energija. Torej energija duše. S večjo ,,količino,, energije se dviga zavedanje duše. Duša naj bi pridobivala/izgubljala energijo preko materialnega sveta. Torej preko ne/pretočnosti fizičnega telesa. Torej preko doživetji in izkušenj materialnega sveta. Ima pa jasno ,,definirano,, nalogo in cilj – učenje, zavedanje se. In po Abraham – veselje, uživanje, ustvarjanje, ki posledično vodi v expanzijo vesolja. Dejansko ni take razlike od tistega, ki ti govoriš. Da duša prihaja po ,,koščkih,,. Pač se razvija ali zlaga /puzzle varianta/, fora je, da je izpostavljena fizičnemu svetu in vsemu, ki na njemu je.

Glede tehnik imaš prav. Včasi res ne veš KAJ je bilo. Za mene je, do zdaj največji prinos v moje učenju ,,mantra,, NE VEM ZAKAJ IN NE VEM KAKO.

snowcat

Lepo je če deliš

[Nataša]

snowcat :) wrote: Aha, To pa je res zanimivo. Jaz do zdaj sem razumela obrazložitev s dušo tako, da duše so na različnem nivoju razvoja. To naj bi določala energija. Torej energija duše. S večjo ,,količino,, energije se dviga zavedanje duše. Duša naj bi pridobivala/izgubljala energijo preko materialnega sveta. Torej preko ne/pretočnosti fizičnega telesa. Torej preko doživetji in izkušenj materialnega sveta. Ima pa jasno ,,definirano,, nalogo in cilj – učenje, zavedanje se. In po Abraham – veselje, uživanje, ustvarjanje, ki posledično vodi v expanzijo vesolja. Dejansko ni take razlike od tistega, ki ti govoriš. Da duša prihaja po ,,koščkih,,. Pač se razvija ali zlaga /puzzle varianta/, fora je, da je izpostavljena fizičnemu svetu in vsemu, ki na njemu je.

Glede tehnik imaš prav. Včasi res ne veš KAJ je bilo. Za mene je, do zdaj največji prinos v moje učenju ,,mantra,, NE VEM ZAKAJ IN NE VEM KAKO.

snowcat

Saj dejstvo je, da duša izgublja energijo preko materialnega sveta, samo poleg tega pa se že tako ali tako ne more cela prizemljit. Pa tudi če bi zdaj kar neankrat prizemljila en velik del duše, tega živčni sistem še vedno ne bi zdržal in bi se najbrž prekuril. Proces naj bi bil torej postopen in najbrž nima konca. Meni se je parkrat zaradi prevelike zagnanosti zgodilo, da je prišlo naenkrat malo preveč, in res ni bilo fajn.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki