pokvarjen po duši

[ozelot]

Je lahko nekdo pokvarjen po duši? Včasih slišim izraz “ta je dober po duši” ali pa “ta je v duši pokvarjen”. Ali je to mogoče?

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[glas]

ozelot wrote: Je lahko nekdo pokvarjen po duši? Včasih slišim izraz “ta je dober po duši” ali pa “ta je v duši pokvarjen”. Ali je to mogoče?

Moj odgovor bi bil NE !

Ti in podobni izrazi/pregovori so nastajali v obdobju, v katerem so ljudje bili zalo oddaljeni od tega kaj je dejansko duša (pa saj so mnogi še danes.. psihiatrom še danes duša predstavlja nekaj zelo površinskega..)

Tako da v teh površinskih slojih je nekdo še lahko “pokvarjen, zloben,..”

V resničnih globinah duše pa to ni več možno..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[ozelot]

glas wrote:

ozelot je napisal/a:

Je lahko nekdo pokvarjen po duši? Včasih slišim izraz “ta je dober po duši” ali pa “ta je v duši pokvarjen”. Ali je to mogoče?

Moj odgovor bi bil NE !

Ti in podobni izrazi/pregovori so nastajali v obdobju, v katerem so ljudje bili zalo oddaljeni od tega kaj je dejansko duša (pa saj so mnogi še danes.. psihiatrom še danes duša predstavlja nekaj zelo površinskega..)

Tako da v teh površinskih slojih je nekdo še lahko “pokvarjen, zloben,..”

V resničnih globinah duše pa to ni več možno..

Moj odgovor je tudi vedno isti.

Kaako leto nazaj sem se zapletel z enim župnikom v debato. Kar naenkrat je izjavil: “človek je pokvarjen v duši”. Brez adijo sem se obrnil in šel. Ja s takim župnikom se jest nimam kej menit.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[strelka]

ozelot wrote:

strelka je napisal/a:

strelka je napisal/a:

Je lahko nekdo pokvarjen po duši? Včasih slišim izraz “ta je dober po duši” ali pa “ta je v duši pokvarjen”. Ali je to mogoče?

Moj odgovor bi bil NE !

Ti in podobni izrazi/pregovori so nastajali v obdobju, v katerem so ljudje bili zalo oddaljeni od tega kaj je dejansko duša (pa saj so mnogi še danes.. psihiatrom še danes duša predstavlja nekaj zelo površinskega..)

Tako da v teh površinskih slojih je nekdo še lahko “pokvarjen, zloben,..”

V resničnih globinah duše pa to ni več možno..

Moj odgovor je tudi vedno isti.

Kaako leto nazaj sem se zapletel z enim župnikom v debato. Kar naenkrat je izjavil: “človek je pokvarjen v duši”. Brez adijo sem se obrnil in šel. Ja s takim župnikom se jest nimam kej menit.

ne more bit …ker nobena pokvarjena-hudobna duša s ne rodi več…ker vse se uniči …

strelka2013-07-29 08:14:14

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Nataša]

ozelot wrote: Je lahko nekdo pokvarjen po duši? Včasih slišim izraz “ta je dober po duši” ali pa “ta je v duši pokvarjen”. Ali je to mogoče?

Težava je v tem, da je duša identificirana z vsem živim, žal pogosto tudi z destruktivnimi polji …
Mislim, da na to vprašanje ni preprostega odgovora »ja« ali »ne«. Treba je poznat še malo ozadja. Izraz »pokvarjen po duši« sam po sebi ne pove veliko, še najmanj pa o duši.

Ozelot, upam, da se ne boš zdaj nehal še z menoj pogovarjat

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

ozelot wrote: Je lahko nekdo pokvarjen po duši? Včasih slišim izraz “ta je dober po duši” ali pa “ta je v duši pokvarjen”. Ali je to mogoče?

Izraz “človek je pokvarjen v dno duše” ipd., ni jemati dobesedno. Nekaj razlogov je navedla že Strelka, ko je omenjala, da takrat pojem duše še sploh ni bil pravilno definiran, obstaja pa tudi vrsta drugih razlogov za to. Menim, da se s tem izrazom želi povedati, da je človek GLOBINSKO, V OSNOVI pokvarjen. Duša je neke vrste osnova človeka, saj brez duše ni življenja, torej je v tem kontekstu lahko primeren izraz za nekaj GLOBINSKEGA, BAZIČNEGA. V tem pogledu pa je homo Sapiens vsekakor “pokvarjen”, tu ni dvoma! Pravzaprav šele duša “naredi” človeka v polnem pomenu besede. Na to razliko je opozarjal že Srečko Kosovel, ki je v eni svojih pesmi zapisal:

“Kdor nima duše

ne potrebuje zlata

kdor ima dušo

ne potrebuje gnoja.”

Hotel je povedati, da BREZDUŠNEŽ (človek, ki nima lastnosti, ki jih ima duša, to pa je dobrota, ljubezen itd.) ne rabi zlata,
ki človeka skvari, ker JE ŽE POKVARJEN. Človek z dušo (dobri) pa
ne rabi gnoja, ki je koristen, ker mu ne gre za nikakršne
koristi.

Takšna interpretacija se sklada tudi z Biblijskimi zapisi, kjer dušo enačijo kar s človekom kot bitjem. Kako bi sicer lahko dušo utopili, zažgali, ubili itd.? Včasih so v kronikah zapisovali na primer takole: “Sedem duš je bilo…”, torej sedem ljudi. Zaljubljenci iščejo “sorodno dušo”, pri čemer seveda mislijo na človeka, s katerim bi se pravljično ujemali (ljubezenske sanjarije) itd.

Človek je v svoji (biološki) osnovi žival, ki ima razum. Z njim
lahko tisto, kar delajo živali, bolj ali manj slučajno in nagonsko,
izpopolni in poveča do skrajnosti. Tu so vključene tako dobre kot slabe
stvari. Če človek tekom življenja išče povezavo z duhovno stranjo sebe, bo prevladalo v njem dobro, sicer pa nagonsko, torej slabo, hudobno in preračunljivo. Spomnimo se Kajna, ki je ubil lastnega brata… tako je že od začetka človekške zgodovine. Šele, ko človek prepusti “volan življenja” svojemu višjemu jazu in ga razvija skozi izkušnje, postane dober oz. vsaj začenja delovati v to smer.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

glas wrote:

snowcat :) je napisal/a:

Je lahko nekdo pokvarjen po duši? Včasih slišim izraz “ta je dober po duši” ali pa “ta je v duši pokvarjen”. Ali je to mogoče?

Moj odgovor bi bil NE !

Ti in podobni izrazi/pregovori so nastajali v obdobju, v katerem so ljudje bili zelo oddaljeni od tega kaj je dejansko duša (pa saj so mnogi še danes.. psihiatrom še danes duša predstavlja nekaj zelo površinskega..)

Tako da v teh površinskih slojih je nekdo še lahko “pokvarjen, zloben,..”

V resničnih globinah duše pa to ni več možno..

A resno misliš, da je DANES drugače ? Zakaj ?

snowcat

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki