Pasti na duhovni poti
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › Pasti na duhovni poti
- This topic has 253 odgovorov, 17 glasov, and was last updated 10 years, 3 months nazaj by ozelot.
-
AvtorPrispevki
-
10. 6. 2013 ob 22:43 #20275CeresParticipant
Ravno včeraj mi je Tadej rekel, da mu en avtor ne sede, ker ga meče v beto. Meni se pa ravno te dni potrjuje (v pozitivnem smislu), kako pomembna je prava frekvenca za kreacije. Vsak avtor meče v beto… dokler ne znaš znanja pripeljati v alfo, in ga potem spustiti. Še en paradoks, ampak zgleda da je res tako.
Eni o teoriji kreacije nimajo pojma, pa jim kreacije ratujejo, po moje zato, ker podzavestno lovijo alfo. Kinslow to dobro opiše.
Mimogrede….Mala šola kreiranja je carska….mislim, da se niti Tadej ne zaveda, kako ključne zadeve za lajf stresa tam iz rokava.
16. 6. 2013 ob 12:26 #20433ozelotParticipant10. 7. 2013 ob 8:55 #20642glasParticipantZelo dobro opisano..
http://atma.hr/10-duhovno-prenosivih-bolesti/
In upam, da ste že razvili protitelesca za večino teh duhovno nalezljivih bolezni..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
11. 7. 2013 ob 12:23 #20645ozelotParticipantglas wrote: Zelo dobro opisano..
http://atma.hr/10-duhovno-prenosivih-bolesti/
In upam, da ste že razvili protitelesca za večino teh duhovno nalezljivih bolezni..
Se mi zdi da je tudi ta članek posledica tehle simptomov ki jih opisuje.
Vedno znova vse po starem
25. 7. 2013 ob 11:54 #20781snowcat :)ParticipantAvatar,
AVATAR wrote: Seveda je fokus na samo dihanje dolgočasna zadeva, praznina še bolj, sploh, če ni vidnih rezultatov in pri meni jih pač ni.
Abraham mi ne diši, Zeland je po svoje zanimiv, nikoli tudi v 7 knjigi še vedno ne zna povedati, kako priti do enosti duše in razuma…Tiste klasike vizualizacije-afirmacije-amalgam, s čustveno podporo so stare ko zemlja, zraven tega tudi ne zmorem takega čustvenega naboja-navdušenja v moji miselni vizualizaciji…Bog se usmili kaj vse sem že prakticiral, pa ni bilo nič.
Pa kaj vse sem že prebral, vse možne filozofije do totalnega razkošja do čistega odpovedovanja, do nihilizma…itd.
Drek pesji je v tem, da noben od teh best-seler avtorjev nima dejanske MOČI-SVOBODE-KREACIJE.
Pač tržijo sami sebe z denarjem, ki ga dobijo od bralcev-žrtev, pa si potem uredijo svoje življenje.
Se spomnim ko je Eckhart Tolle zapisal po svojem kolapsu v samega sebe; Da je 2 leti živel kot brezdomec in bil neverjetno srečen…HALO…Človek mora biti res ZABIT do amena, da to verjame.
Že beseda nezavedno, označuje nekaj, česa se človek sploh NE-more zavedati, kaj še le o tem pisati-razlagati…Pa koliko je avtorjev, ki imajo o nezavednem polna usta…?!…Isto velja za dušo, pa ozadje življenja o katerem se GARANTIRANO nikomur NIČ ne sanja…O tem pišejo zgolj svoje umske-filozofije…Vsak sčečka ali kopira neko svojo verzijo.
Mankote, koliko jaz tebe razumem, kot da bi slišala sama sebe… gremo počasi:
1/ kako TI veš, da nimajo MOČI-SVOBODE-KREACIJE ?
2/zakaj je ne/kreacija drugega za TEBE pomembna, če to ni TVOJ svet, ampak NJIHOV ?
3/ brezdomec – kako TI veš, da ni bil srečen ?
4/ čustven naboj – kako TI veš, da ne dosegaš čustvenega naboja ? Primerjaš ? S kom ?
5/ ni bilo nič – kaj dejansko iščeš ?
Jaz sem se prvič srečala s besedami ,,lakota duše,, v knjigi Ženske, ki tečejo s volkovi. Priporočam. Nima veze ali si moški. http://www.eno.si/?show=knjiga&id=10
Osebno imam jaz s knjigami sledeči odnos /navezujem na mojo kritično maso informacije/– povedo mi tisto, ki že na nek način vem. Potem začutim veselje, kot ta moj profesor matematike, da če je eden /jaz/ in še eden /avtor knjige/ lahko je tudi veliko več… Mogoče še to, to knjigo,, Ženske, ki….,, Sem brala 2 leti, zato ker vsakič me je čustveno tako zvijalo, da nisem mogla brati naprej.
Kadar berem to forum, se zavedam, da sem ogromno stvari izvajala brez tega, da bi vedela kako se to kliče. Nisem imela pojma o vseh teh postopkih, tehnikah, … Torej nisem imela tega relativnega znanja. Mislim, da takih ljudi je ogromno. Dam eden tak lahek primer. Hodila sem na jogo – pač športni dan, enkrat na teden, da malo spucam glavo. Vsakič kadar sem doma delala pozdrav soncu sem se izgubila. Tam nekje pri 6-8 ponovitvi. Začela sem se jeziti, frustracija, občutek totalne neumnosti in nesposobnosti si zapomnit tako ,, enostaven,, proces. Me je kar motilo, tako, da prosim učitelja joge, da mi da kakšne slike ali pač nekaj, ki bi mi pomagalo, da se ne izgubljam. Me je vprašal ,,zakaj,,. Mu pač rečem. Me pogleda in reče. ,,Gospa, vi ste jezen tip a ne ? Tisto, ki podoživljate je normalno in naraven potek pri izvajanju teh vaj. Pač se vam sprošča vaša jeza.,, Hm, pomislim jaz. In ga gledam kao iz katerega planeta pa je on prišel. In zelo zadovoljno rečem ,,oh, me je že skrbelo, da sem neumna. Če pa je to to, to je ok,,. Šele po cca 2 letih lahko naredim 22 pozdravov soncu brez, da se zataknem /ne pa zmeraj, priznam :-)/.
Kaj s tem hočem reči ? Hm. Tisti ki ni žejen in stoji v vodi, tega ne bo opazil, ni v njegovem fokusu pozornosti. Tisti, ki je žejen in išče vodo, bo preživel. Tudi če ne ve, da tisto stanje se kliče ,,žeja,, in da išče ,,vodo,,. Tisti, ki je žejen in ne išče vode, bo umrl od žeje. Torej nazaj k vprašanju št 5.
snowcat
25. 7. 2013 ob 13:58 #20782snowcat :)ParticipantAVATAR wrote: V bistvu že dalj časa opazam pri sebi, zaradi tega nabijanja zavesti v telo in fokusa na praznino…Da to povzroča pri meni utrujenos-slabo voljo-neko mrtvo pasivno stanje…Moral bom prenehat s tem, ker bodo posledice.
Opis stanja je primerjalen. Fascinantna zadeva na ,,negativnih,, emocijah je, da so tako ,,žive, dinamične, strastne, polne, …,, in ta trenutek izpraznitve – hmmmmmmmmmmmmmmm mnam, ta občutek olajšanja – hmmmmmmmm mnam. A ne ?
Zato je zmeraj v knjigah, filmih, pismih, glasbi, informacijah iz preteklosti … you name it…. ,,the evil,, tako privlačno, tako hmmmmmmmm mnam.
Jaz osebno sem imela nekaj časa ta občutek zamaknjenosti, čudnega hladu, odsotnosti, dolgočasja, … Naprej sem izvajala vaje, take in unake, vse ki mi je prišlo pod roko. Lakota duše je bila GLOBOKA… in potem kar na enkrat od nikjer, se mi je ,,povrnil,, moj zelo glasen smeh :-). Iz tega jaz sklepam, da tudi za smeh je potrebno imeti energijo. In zdaj se mi ta šarm ,,of evil,, ne zdi več tako šaramanten.
snowcat
25. 7. 2013 ob 15:30 #20784glasParticipantsnowcat :) wrote: kadar sem doma delala pozdrav soncu sem se izgubila. Tam nekje pri 6-8 ponovitvi. Začela sem se jeziti, frustracija, občutek totalne neumnosti in nesposobnosti si zapomnit tako ,, enostaven,, proces. Me je kar motilo, tako, da prosim učitelja joge, da mi da kakšne slike ali pač nekaj, ki bi mi pomagalo, da se ne izgubljam. Me je vprašal ,,zakaj,,. Mu pač rečem. Me pogleda in reče. ,,Gospa, vi ste jezen tip a ne ? Tisto, ki podoživljate je normalno in naraven potek pri izvajanju teh vaj. Pač se vam sprošča vaša jeza.,, Hm, pomislim jaz. In ga gledam kao iz katerega planeta pa je on prišel. In zelo zadovoljno rečem ,,oh, me je že skrbelo, da sem neumna. Če pa je to to, to je ok,,. Šele po cca 2 letih lahko naredim 22 pozdravov soncu brez, da se zataknem /ne pa zmeraj, priznam :-)/.
Ja kaj si potem morala sploh narediti, da si si lahžje zapomnila kako se naredijo vaje?
Ja če ti je samo povedal da si “jezen tip” kao ti je s to informacijo lahko pomagal, da si si zapomnila vaje??
Kateri tipi ljudi pa so še – po njegovi terminoligiji?
A imaš kake opise teh tipov in njihove lastnosti (prednosti in slabosti) ipd.. Kar zanimiv način pogleda ima po moje..
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.