Pasja posla
Forum Duhovnost › Forumi › E-pogovori › Pasja posla
- This topic has 123 odgovorov, 23 glasov, and was last updated 10 years, 5 months nazaj by strelka.
-
AvtorPrispevki
-
10. 1. 2010 ob 12:00 #504AVATARČlan10. 1. 2010 ob 16:31 #506amyČlan
Nekaj zgubljenih kužkov ki iščejo svoje lastnike je tukaj
1 http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,34498.0.html
2 http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,34494.0.html
3 http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,34468.0.html
Mimogrede – psi, ki so že iz zavetišča pa so stari recimo več kot leto pri novem lastniku lahko tudi pobegnejo, imajo neki “klic divjine” zato zavetišča priporočajo, da taki kužki niso spuščeni in da so ves čas pod nadzorom
Največjo povezavo lastnik-pes lahko vzpostaviš, ko posvojiš mladiča. Pri ostalih je več možnosti, da bodo uhajali in rabijo nadzor oz. morajo biti na povodcu pa doma na ograjenem dvorišču. Če nimaš ograjeno, pa če je zraven gozd, lovci, kmeti z vilami… razmisli o tem, da bi ogradil domek. čaw
11. 1. 2010 ob 6:16 #520tadej pretnerModeratoramy wrote:
Največjo povezavo lastnik-pes lahko vzpostaviš, ko posvojiš mladiča.
To mi je čist jasno in mladiča sem tudi posvojil, problem je bil v tem, da je bil do fundamenta prestrašen. In čim sem mu kdaj kaj bolj odločno rekel (sploh ne kregal), se je čist usral. Zato ga preprosto nisem znal “vzgojiti” niti glede osnovnih stvari. Toleriral sem ga, in iz tega je ratal prvovrsten potepuh.
-Ampak po svoje je pameten, k zverina. Če ga kličem in ve, da ga vidim, ponavadi pride.
-Če ga kličem in misli, da ga ne vidim, skoraj nikoli ne pride.
-Če se ponoči potepa, jaz pa moram zjutraj od doma, se hitro skrije, da se zjutraj ne srečava (brez zajebancije), ko pa pridem (pa magari že čez 10 minut), pa takoj pride, “se veseli” in mu je popolnoma jasno, da zaradi potepanja ne bom težil.amy wrote:
Pri ostalih je več možnosti, da bodo uhajali in rabijo nadzor oz. morajo biti na povodcu pa doma na ograjenem dvorišču. Če nimaš ograjeno, pa če je zraven gozd, lovci, kmeti z vilami… razmisli o tem, da bi ogradil domek. čawSem se z enim lovcem zmenil, da me pokliče, ko imajo jago, da ga zaprem.
Če je bil do sedaj navajen svobode, ga valjda sedaj ne morem zapreti.Matr, majo pa psi fore, kadar jim kaj ni prav. Pokojni Pavle se je v takšnih primerih usedel predme in gledal stran (kazal mi je hrbet). Pozornost iščejo pa s podobnimi forami, kot ljudje. Enkrat sem bil s Pavletom na grau Bogenšperk, ko so bile viteške igre. Ko sva srečala prostega konja, se mu je v velikem loku ognil. Ko pa sva prišla do konja,ki je bil privezan, se je začel pa zaganjati proti njemu in lajati (kao – držte me, da ga nam razbou)
11. 1. 2010 ob 7:19 #522AVATARČlan11. 1. 2010 ob 10:30 #527ANAČlanO, Tadej je tudi postal pasji očka . Lepo. V glavnem kot ti je že jasno, ima vsak pes svoje fore. Še posebej psi iz zavetišča potrebujejo malce več potrpljenja in časa, da se privadijo lastnika, sicer odvisno od kužeka, kaj je že vse prestal. Moram ti povedat, da imaš veliko srečo, da je Boštjan ( ) tak kot je. Naša Katica ( ) recimo, je dosti bolj “problematična”. Ko smo jo vzeli iz zavetišča je bilo revše prestrašeno, umazano, shirano….No z veliko dela in potrpljenja je danes prav vesela prijazna še vedno malce prestrašena kužika, ampak zlata in pridna. Ima sicer svoje fore, ampak kateri pes jih pa nima.
No hotla sem povedat, napisat, da tudi kastrinai psi ohranijo tisto nagonsko gonjenje. Naša je kastrirana, pa jo psi še vedno ovohavajo, jo probajo naskočit in to v vsakršnem obdobju, ali se gonijo ali ne. In tudi v času, ko se psice gonijo ( 1x spomladi in 1x jeseni ) je ravnotako čist blesava. Kr naprej bi bila zunaj, “tečna” je doma, kar neki cvili in skoz teži za na balkon..seveda, ker ji vse diši po dedcih…in zanimivo se takrat ful bolj giblje okoli mojga dedca . Boštjan pa ima najbrž še lovski nagon in verjetno boš na to moral bit pozoren oz vzeti v zakup. Fino je, da si opozoril okoliške lovce, kajti oni res nimajo nobenih zadrškov za odstrel psa, še posebej, če jim plaši živali.
Pa velik sreče. Kužki iz zavetišča se večno hvaležni in 100x povrnejo vse “nevšečnosti” ki jih morda imaš z njimi. Všeč mi je tvoj način kako ravnaš z njim. Kar tako naprej, pa bosta lepo sodelovala.Vuf
11. 1. 2010 ob 10:41 #528zmajeslovkaČlanPasje in mačje štorije so nadvse pomembne tema in sem vesela, da lahko to tudi premlevamo.
Ker so živalske prigode čisto slične ljudskim.
žal pri nas (še) ni možno študirati psihologije živali, gre pa veliko v to smer.
Je pa tudi pri nas že kar nekaj strokovnjakov, tak da rihtajo mal bol resne probleme, je pa dejstvo, da psi npr. definitivno imajo cel spekter motenj, ki jih v psihologiji in psihiatriji opisujejo pri ljudeh, od kompulzivno-obsesivne, odtegnitveni sindromi,….….
Najverjetneje smo to na njih prenesli ljudje, kajneda, saj slednje ugotavljamo samo pri udomačenih živalih in ljubljenčkih predvsem. Alpski svizci menda nimajo teh problemov
Marmota marmota,
folk goji živali in pol pač nanj potegnejo, je pa problem pač takrat, kadar je problematičen gojitelj.
včasih mi je hudo in smešno hkrati, kako se ti kak cucek kar vrže pod noge, čim mu besedo rečeš, je že ponižni sluga. Jasno, zlorablječek. No, bolj hudi so modeli z raznoraznimi pitbuli, in temi čeljustnimi pasmami, ne, najboljhudo kar sem videla pa velikokrat u Ljubljani, peresnolahkha bejba u ful štiklih s plečatim pitbulpsom.Jezus marija, ko bi potegnu vse skup,da bi vihrala oduzadi ko zastavica.
Mi smo imeli in imamo doma vse živo, ampak psi so res fajn prijatli. Saj muce tudi, ampak saj veste,mački samo posodo s hrano prestaviš, pa je tam naprej doma, s psmi je malo druga. Tudi moji kužoti so žal bivši, L, prvega psa sem imela kot otrok, nemškega ovčarja, tudi zlat pes, čuvaj, prijaznež, ta tazaden pa je bil druga faca, pravi master – hočem povedat, da je pač komunikacija med nama tekla normalno, celo bolje kot v povprečju z 70% ljudi, ker je nivo iskrenosti maksimalen, empatija tudi(v obe smeri, kar je pri nekaterih ljudeh že presežek), vse sva imela naštudirano pravzaprav brez besed, pa ne mislit, da ni bilo izsiljevanja, stran obračanja in podobnega, tudi jedel ni, češ bom kr umru, da ne govorim, kak se je obnašal na ketni, pa do drugih psov, brezveze, taka muka od sprehoda. Je pa bil totalno vesel in noro priden, če smo šli z njim v planine/neprivezane sanje, na predelih s klini in zajlo pa se je držal kot cek, da smo ga prav fino prenašali, je vedel da mora dat mir, čene grema oba u prepad. Tak da smo velikokrat v visokogorju naleteli na zamašek, ko so kako tetko pajsali iz skal, pa ni htela niti noge pomaknit, naš koker španjel pa tak plezalec!
Je pa res, da včasih zginu, ja, pa ne za dolgo, pa sploh nismo govorili o tem, ali pa da bi mu v zobe metali, je pa že imel kako delo…
vseeno pa ni človeku, kje se ti klati zverina, pa zima, al pa avtomobili, da prisrčnih jagrov ne omenjam. Smo že skoraj staknili šus, ko smo iskali psino.
Zato smo pa oddahnili, ko smo prebrali, da je Boštjan doma:)me pa zelo navdušuje The Dog Whisperer, drgač tudi na National geographic čenl, model res obvlada, žal pa v prvi vrsti ljudje sami uničimo živali u point, ko zaj*** z vzgojo, sploh primeri počlovečenja živali so mimo, pa vendar, včasih pa imajo živali preprosto probleme, travme, ali pa terorizirajo familijo pa naprej vse, ampak kak jih model zrihta, res ve , kaj dela, če bi delal z ljudmi, bi bila prva na njegovi terapijiJ (hehe, kaj, lulam po celi hiši)
najbolj nor mi je primer, ko ena mala ušiva čivava drži pod komando 5 pitbulov, lastnico in celo bajto….
http://channel.nationalgeographic.com/series/dog-whisperer#tab-Videos/06262_00
http://channel.nationalgeographic.com/series/dog-whisperer#tab-Videos/05998_00
http://channel.nationalgeographic.com/series/dog-whisperer#tab-Videos/05314_00
http://channel.nationalgeographic.com/series/dog-whisperer#tab-Videos/02766_01
http://channel.nationalgeographic.com/series/dog-whisperer#tab-Videos/05996_00
http://channel.nationalgeographic.com/series/dog-whisperer#tab-Videos/06624_00
11. 1. 2010 ob 11:25 #529strelkaParticipantANA wrote: O, Tadej je tudi postal pasji očka . Lepo. V glavnem kot ti je že jasno, ima vsak pes svoje fore. Še posebej psi iz zavetišča potrebujejo malce več potrpljenja in časa, da se privadijo lastnika, sicer odvisno od kužeka, kaj je že vse prestal. Moram ti povedat, da imaš veliko srečo, da je Boštjan ( ) tak kot je. Naša Katica ( ) recimo, je dosti bolj “problematična”. Ko smo jo vzeli iz zavetišča je bilo revše prestrašeno, umazano, shirano….No z veliko dela in potrpljenja je danes prav vesela prijazna še vedno malce prestrašena kužika, ampak zlata in pridna. Ima sicer svoje fore, ampak kateri pes jih pa nima.
No hotla sem povedat, napisat, da tudi kastrinai psi ohranijo tisto nagonsko gonjenje. Naša je kastrirana, pa jo psi še vedno ovohavajo, jo probajo naskočit in to v vsakršnem obdobju, ali se gonijo ali ne. In tudi v času, ko se psice gonijo ( 1x spomladi in 1x jeseni ) je ravnotako čist blesava. Kr naprej bi bila zunaj, “tečna” je doma, kar neki cvili in skoz teži za na balkon..seveda, ker ji vse diši po dedcih…in zanimivo se takrat ful bolj giblje okoli mojga dedca . Boštjan pa ima najbrž še lovski nagon in verjetno boš na to moral bit pozoren oz vzeti v zakup. Fino je, da si opozoril okoliške lovce, kajti oni res nimajo nobenih zadrškov za odstrel psa, še posebej, če jim plaši živali.
Pa velik sreče. Kužki iz zavetišča se večno hvaležni in 100x povrnejo vse “nevšečnosti” ki jih morda imaš z njimi. Všeč mi je tvoj način kako ravnaš z njim. Kar tako naprej, pa bosta lepo sodelovala.Vuf
no poglej ..kako so si različni …
naša sterilizirana psička ..pa ja, da jih oblaja , da se igrajo …smrčke povohajao …seveda psi takoj k riti ne …ampak to jim absolutno ni zanimivo …sej nimajo sam ovčarji lovskega nagona …še hujši so labradorci…
tko da ..p spomladi no na poletje ..se naša sprehaja na povodcu …tko dolgem… -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.