Pasja posla

[strelka]

Avatar …ti si pa včasih toolk pamet da kar glava peče ..
jp psi majo gon …sej se o psih pogovarjamao ..al ne?

a res ….poznaš naravo , Lepo

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[tadej pretner]

Ena čebelca wrote: Če pes pobegne in se nato vrne, naj bi se ga pohvalilo za to, ker se je vrnil. V nasprotnem primeru se zgodi ravno to, kar se je zgodilo tebi Tadej, ker ko naslednjič spet pobegne (zakaj? jst bi rekla zdrav, normalen živalski nagon….mogoče kakšno psico zavoha, mogoče divjad, mogoče se hoče gibat al pa mu preprosto paše it mal naokrog :)) ga je strah kazni in s prihodom nazaj odlaša, ker ve, da lastnik ne bo ravno zadovoln in ga spet čaka kazen….

to niso moje osebne izkušnje, ker psa nimam, nama je pa enkrat v gozdu s prijateljico (ki ima dolgoletne izkušnje s psi) ušla njena psica, ko se po kakšni urci ta psička končno le vrne nazaj k nama, sem bila pa čist začudena, zakaj jo prijateljica tako hvali in ji govori pridna, pridna, pridna….. ravno zato… da se naslednjič spet vrne… ker ve, da ji bo psica itak kdaj pa kdaj ušla… tako je…živalski nagon..

Tole, kar predlagaš, očitno pali pr Boštjanu, ni pa univerzalen recept. Tud pri odnosu s psmi je potreben individualni pristop. Na fore, ki so palile pri pokojnem Pavletu (ameriški kokeršpanijel, ki sem ga imel 13 let), Boštjan sploh ne trza. Pavle je bil zelo odziven in se je dejansko vedel tako, kot si lahko le želiš, Boštjan ima pa mal bolj vročo kri.
Primerjava:
Na Krki ribarim tako, da zabredem v vodo – grem proti sredini in mečem vabo h kraju. Pavle se je recimo vedno na obalo postavil tako, da me je imel na oku. Boštjan pa ne jebe, ampak gre po svoje. Enkrat sem ga na Otočcu čakal še ene tri ure potem, ko sem nehal loviti. Potem pa se je dedec le prikazal. In včasih ga dejansko moraš privezati, drgač je mal preveč za živčke.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[riba]

Je zdej cas ko se psi gonijo in psu dogaja ene 14dni do meseca odvisno koliko ima dela v naselju.

Za pse ne vem tocno kako je vem pa da za macke velja ce das kastrirat odraslega macka oz. starejsega da lahko ohrani del svojega nagona. In ce das kastrirat premajhnega macka ni receno da se jim ze oba jajcka spustita, tako da se lahko najde kaksen amater ki misli da ima samo enega in je zanj macek kastriran, tako da lah mal pregledas svojga psa, mogoce pa se kej najdes.

Mozno pa tud da si dobil kaksnega potepuha, ki je lih iz tega razloga ker se je tako rad okol klatil pristal v zavetiscu, ali pa da je premalo spuscen ( ceprov pravis da ne) pa izkoristi pol sanso.

Slabo vest pa tud moj kaze, ce se stepe. In ker ga mam na vrvici tko da nikol ni on kriv, ga tud nikol ne kregam, ker pac brant se pa more, tako da tud jst ne zastopim od kje mu ta slaba vest.

Lepo je če deliš

[AVATAR]

strelka wrote: Avatar …ti si pa včasih toolk pamet da kar glava peče ..jp psi majo gon …sej se o psih pogovarjamao ..al ne?a res ….poznaš naravo , Lepo

Seksualni nagon je animalistične narave! To velja tudi za tebe…ženska…Ljudje sicer niso tako močno podložni temu, da bi se gonili…čeprav pri določenih ljudeh je potreba po seksu nenormalno visoka in izgleda kot, da se ves čas gonijo…Nisem pa napisal, da se ljudje gonijo…ampak…da potreba po seksu ostane tudi po kastraciji.

Drugač pa Tadej kot si napisal imajo tudi psi določeno stopnjo ega in vsak pes ima lahko pač svoje finte. Eni se hitreje prilagodijo novemu okolju, drugi rabijo več časa…eni so bolj živahni…drugi bolj mirni…itd…Lahko rečem, da ko se bo pri tebi nekako udomačil, navadil okolja, se bo tudi bolj držal doma. Pes mora ravno tako kot človek imeti nek občutek domačnosti, da nekako čuti h komu in kam spada. Več se druži z njim, da se med vam splete vez. Če pes čuti povezavo s človekm, se tudi večino časa drži v njegovi bližini, gre za občutek pripadnosti, ki ga psi imajo radi. Iz tega tudi izvira rek, da je pes najboljši človekov prijatelj.

Lepo je če deliš

[strelka]

Jp …lahko pa gledamo tud z tega zornega kota …da živali imajo bolj (ok neumna beseda) razvit gon …veš zaradi česa …za obstoj , da se ohrani vrsta…
in kastrirana psička ali pa pes …bi v takem tropu kar težko piskala …bi ga-jo odžagali…lastna vrsta
Zdaj glede ostalega ..bi pa rekla tako …pri nas majo muco , pa psičko …
muco so dali sterilizirat ko je imela trikrat mladičke …zavezali so ji jačnike ….in ta muca ima še gon…
psička pa je sterilizirana bom rekla popolnoma ….noben pes jo ne povoha ..jp ja za igrico, da se leta , pa igra ….in tud ona ne kaže čist nobenega zanimanja za pse …

tko da ..jaz govorim čist iz izkušenj ko opazujem živali…

da pa imajo psi karakter itak da ga imajo …prvi pes Ron ..ta je bil karakter ..imel pa v mladosti eno čudno izkušnjo ..se je zgubil , bil na eni kmetiji privezan pri kozolcu tri dni …dokler ga nismo našli…od takrat je pes dobro vedel kje je doma …je pa res bil je tud šolan.
No ta druga psička je pa tipičen svobodnjak,, samo še govorit ne zna …te kar okrega, če ji ravno ni vse po godu …
Samo se mi zdi ..da smo pri vzgoji krivi sami …ta naša pesa je maksimalno scrklana

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[AVATAR]

Tadej, dal ti bom en moj oseben primer.

Nekaj časa se bival v hribovju med velikimi stoletnimi gozdovi. Tam je bila ena majna vas in imeli so dva psa…eden je bil tako prijazen…drugi pa precej napadalen in ljudje so se ga bali…če ni bil na ketni, se je ponavadi takoj zagnal v ljudi…ljudje so bežali kot kure na vse strani

En dan se odločim, da si ogledam tega psa in grem direktno k njemu. Vsedem se v bližino njegove pasje hiše, pseto pride ven in me gleda, jaz pa se za njega sploh nisem zmenil…Pseto gleda in nekako ne ve kaj naj naredi…jaz vzamem ven čokolado in se sladkam, brez, da bi se zmenil za njega…pseto se končno odloči pride do mene in me ovohava…verjeto si je mislil, kakšen model, se je to zdaj to k meni privlekel…Ponudim mu čokolado in skupaj se sladkava…ga malo pobožam in mu rečem, da je prava faca…da mu ketna ne pristoji in mu jo vzamem dol…potem nekaj časa skupaj sediva in paseva zijala…

Čez nekaj časa se vstanem in grem…pseto pa za mano…ko prideva med ljudi…se zažene med njih…kure se razbežijo in me preklinjajo zakaj sem spustil psa…jaz pa se veselo režim…No pes nikoli ni bil napadalen do mene…bila sva prava frenda…Kot vidiš, je naravnanost do psa zelo pomembna, saj jo čuti…Po moje pa tudi to ali si s psom v določeni resonanci.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

AVATAR wrote: NE, nisem v temo brcnil…pes ti nedovoli da se mu približaš…ker bi ga ti potem svet dal na ketno ali zaprl noter…pes to ve…Nisi pa se vprašal zelo pomembnega vprašanja!…Ali pes sploh želi biti v tvoji družbi…ali te sprejema???…Razlog pa je tudi lahko, če je dolgo bil zaprt v zavetišču, da se zdaj hoče malo več gibati na prostem…s časom se bo mogoče umiril ali pa ne…ker je pač tak karakter…svobodnjak…S psom se malo bolj spoznajta, več časa bodita skupaj…določene stvari se uredijo sčasoma…

Stari, ful maš hecne včasih. Niti še nisi imel psa, o mojem pa veš le tisto, kar sem tule napisal, pa si že najbolj brihten. Cela zgodba je takšnale:
– Boštjana in njegovega bratca so nekje februarja 2008 našli zapuščena in sestradana v nekem gozdu blizu Kranja. Bila sta še povsem majhna. Že takrat sta morala imeti slabe izkušnje z ljudmi, saj sojoočitno ujeli tako, da so čeznju vrgli nekakšno plahto, potempa ju zbasali v avto (to sklepam po tem, da se je v začetku Boštjan vedno ustrašil, če sem dvignil recimo majico, v avto pa še danes noče) in peljali v Horjulsko zavetišče, prvo,kar so tamnaredili, pa je bilo, da so jima odrezali jajca. Od tam sem ga vzel konec marca 2008 in bil je tako prestrašen, da se je vedno skril, kadar je prišel kdo na obisk. Sedaj se oddrugih približa le tistim, ki sopri meni pogosto. Spuščen je ves čas – odkar ga imam, močno dvomim, da je bil vsega skupaj privezan 20 ur. Jepaposeben – blazno rad vidi, da kam greva (recimo v gozd), a to je videti tako, da on špona po gozdu po svoje in ga pretežno sploh ne vidim. Je pa v relativni bližini, tako da razmeroma hitro pride, ko ga pokličem. Z mački se šteka (dve mački greta občasno k njemu spat), ampak deluje tko, kot ljudje, ki imajo katero od tistih fobij, pri katerih ti dajejo gotovost le razmere, ki so takšne, da lahko kadarkoli greš – zato ga čez dan načeloma ne spraviš noter. Pa tudi če sem zunaj, nima navade, da bi visel ob meni – spravi se na travnik nad hišo, kjer je visoko in ima nadzor nad okolico. Potrebo po crkljanju pa pokaže le neposredno po tem, ko se nažre. Pa tudi to, semi zdi, iz hvaležnosti – v začetku se je ponavadi nažrl, potemprišel k meni, mi dal glavo na koleno in rignil – no zdaj je pa rigati nehal, se pa hoče božat.
U glavnem, totalno druga zgodba, kot pokojni Pavle, ki pa se me je tako držal, da mi ga nebi bilo imeti na vrvici niti če bi šetala po Ljubljani.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki