Pasja posla
Forum Duhovnost › Forumi › E-pogovori › Pasja posla
- This topic has 123 odgovorov, 23 glasov, and was last updated 10 years, 4 months nazaj by strelka.
-
AvtorPrispevki
-
15. 6. 2010 ob 16:20 #3726ANAČlan15. 6. 2010 ob 16:40 #3727strelkaParticipant
Zanimivo tole prebrati …sicer je vprašanje in odgovor …
NOVOFUNDLANKA ŽRE BLATO
Vprašanje: Imamo osem mesecev staro novofundlanko in je še kar pridna, včasih pa je malce neubogljiva. Muči pa nas, da na sprehodu vedno poišče živalsko blato (gnoj), ki ga slastno použije. To počne vedno, pred obrokom ali pa po njem. Nikoli ne je svojega blata. Kdaj pa kdaj se v blatu ali gnojnici tudi povalja. Ker smo imeli pred njo kraško ovčarko in je počela enako, me zanima, zakaj psi to počnejo. Ali je morda napaka moja? Psička dobiva kakovostno hrano.Matjaž iz Zgornje Besnice
Odgovor: Psi so sicer vsejede živali, so pa tudi plenilci, saj so se predniki naših kužkov med drugim prehranjevali z različnimi rastlinojedimi živalmi. Za večino ljudi to pomeni, da se je vodja krdela, ki si je lahko prvi privoščil plen, lotil stegna, torej mesa. Napaka! Vodja krdela je odprl trebuh in se je najprej z užitkom lotil črevesja (želodca) in njegove vsebine, šele nato mesa. To ni naključje. V črevesni vsebini rastlinojedcev je namreč veliko vitaminov in koristnih fermentov oziroma encimov. Čeprav naši psi že dolgo časa niso več plenilci (razen nekaterih nevzgojenih, ki so še vedno), so tako vedenje ohranili. Radi pojedo konjske fige, goveje blato, iztrebke divjih zajcev in srdnjadi ipd. Večini psov gre v slast tudi hlevski gnoj in celo briketiran gnoj, biopost. Seveda moramo pse tega vedenja odvaditi. Moj nasvet je takle: ko greste s svojo novofundlanko mimo pognojene njive, jo navežite na povodec. Uporabite povelje “Fuj!”, ko bo hotela žreti “živalsko blato”. Če je zelo vodljiva, jo boste tega vedenja odvadili, sicer pa ne. Žrtje gnoja pa ni povezano z vrsto oziroma s kakovostjo hrane, ki jo dobi pes, in tudi ne s pomanjkanjem vitaminov.
Psi se tudi radi povaljajo po blatu, gnojnici in po mrhovini. Strokovnjaki pravijo, da je tudi to vedenje dediščina prednikov, namenjeno je odganjanju vsiljivih insektov. Prav zato se psi ponavadi “nadišavijo” po vratu, kamor ne sežejo z gobčkom ali s tacami. Psi se radi “nadišavijo” tudi s človeškimi iztrebki (te ponavadi tudi radi žrejo). Še najraje to storijo tam, kjer ni vode, da bi jih lahko oprali. Pa še moja izkušnja: pes, ki se sicer ne naslanja na človeka, to zelo rad stori, ko je “nadišavljen” s človeškim blatom ali s kako močno “dišečo” mrhovino. To seveda stori s tistim delom telesa, ki najbolj “diši”.
Pa šalo na stran! Odpravimo vedenje, ki nam pri psu ni všeč! A če je le mogoče, brez prisile. Naj, denimo, pade ob psu na tla prazna konzerva ledenega čaja, v kateri je nekaj okroglih kamenčkov. Zvok, ki ga povzroči konzerva, je za psa zelo neprijeten. Ko pade konzerva na tla, bo pes nedvomno pogledal naokoli, niti z besedami niti z gibi pa se ne smemo izdati, da smo neprijeten vzrok povzročili mi. Pes naj si misli, da so to storile “neznane sile”, ki jim ni všeč, da žre iztrebke in se valja po blatu. Po nekaj konzervah bo pameten pes opustil nezaželeno vedenje. Novofundlandci pa so pametni psi.Vir:
http://www.mojpes.com/clanki/pisma.htmlZanimivo torej ..pri volkovih je mal drugače
15. 6. 2010 ob 19:38 #3732zofijaČlanANA wrote: Zofija!
A veš, da smo našo Katico dobili prav v tem zavetišču? Pa tudi pomislila nisem, da imajo tudi to dejavnost, da čuvajo živalce. Sem že klicala Polono in se zmenila! Hvala ti!
A ti maš pol tazga psa k tvoja mami?lp, ana
Ejga Ana, ta je pa dobra! Ne morš verjeti, pa lih tvoja Katica! Debest
Dober ime za psa Katica, tak vesel, luškan, prisrčen……Nimam takega psa kot mami, se pravi Kavkaškega ovčarja ampak istočasno, ko sva midve šle kupit tega kavkaškega ovčarja in ga pripeljale domov, je k hiši kar sam od sebe prišel kužek po imenu Jimi star 3 mesece. Baje je on edini preživel od svojih 5tih bratov utopitev v reki. In ta kuža je sedaj moj družinski član. Je pa mešanček med nemškim ovčarjem in (se nam zdi) labradorcem, ki ima približno 50 kil, in Tovariš ima nekako 90plus kil, zatorej si lahko predstavljaš, da mi je ta popust takrat pri Poloni prišel zelo prav.
Sem vesela, da ti je moj odgovor koristil, pa Katico lepo pozdravi, prosim dej ji enega lubčka od Zofke!22. 6. 2010 ob 17:30 #3803NatašaČlanSe bom kar tule pod pasja posla priključila, da ne odpiram nove teme …
Včeraj sem slučajno prišla na stran od enega zavetišča in sem malce brala njihove informacije. Predvsem me je zanimala tema v zvezi z mački. Ob branju vsega napisanega se mi je porajalo zelo veliko dvomov v zvezi s tem, kaj pravzaprav hočemo doseči z neko navidezno usmiljenostjo. Na koncu se mi je vse skupaj zdela že kar hinavščina brez primere. Vse skupaj se razume nekako tako: mačke strelizirajte oziroma kastrirajte in jih po možnosti držite zaprte doma, tisti, ki pa pusti, da ima mačka mladiče, je pa že skoraj popolnoma neozaveščen kriminalec. Mačjo populacijo je treba nadzorovati tako, da bomo mladiče po možnosti čisto preprečili. Po drugih strani pa se zgražajo nad tem, da večina mačjih mladičev niti nikoli ni doživelo občutka toplega doma. Ali se ne vmešavamo (in to naravnost nasilno) v naravni ciklus, ki prav lepo skrbi za to, da se mačja populacija ne razširi preveč, ker pač veliko mačjih mladičev (podobno kot pri drugih živalih) ne preživi. Ne vem, meni je to vse skupaj popolnoma nerazumljivo. Ali ni veliko več vredno pravo mačje življenje, pa čeprav traja samo leto ali dve, kot pa življenje v zlati kletki, v kateri sicer maček dočaka dvajset let, ne da bi v resnici za trenutek izkusil svojo mačjo naravo.Morda pa ne vidim celotne slike, bom vesela kakršnegakoli mnenja …
22. 6. 2010 ob 20:43 #3804tadej pretnerModeratorNataša wrote:
Se bom kar tule pod pasja posla priključila, da ne odpiram nove teme …
Včeraj sem slučajno prišla na stran od enega zavetišča in sem malce brala njihove informacije. Predvsem me je zanimala tema v zvezi z mački. Ob branju vsega napisanega se mi je porajalo zelo veliko dvomov v zvezi s tem, kaj pravzaprav hočemo doseči z neko navidezno usmiljenostjo. Na koncu se mi je vse skupaj zdela že kar hinavščina brez primere. Vse skupaj se razume nekako tako: mačke strelizirajte oziroma kastrirajte in jih po možnosti držite zaprte doma, tisti, ki pa pusti, da ima mačka mladiče, je pa že skoraj popolnoma neozaveščen kriminalec. Mačjo populacijo je treba nadzorovati tako, da bomo mladiče po možnosti čisto preprečili. Po drugih strani pa se zgražajo nad tem, da večina mačjih mladičev niti nikoli ni doživelo občutka toplega doma. Ali se ne vmešavamo (in to naravnost nasilno) v naravni ciklus, ki prav lepo skrbi za to, da se mačja populacija ne razširi preveč, ker pač veliko mačjih mladičev (podobno kot pri drugih živalih) ne preživi. Ne vem, meni je to vse skupaj popolnoma nerazumljivo. Ali ni veliko več vredno pravo mačje življenje, pa čeprav traja samo leto ali dve, kot pa življenje v zlati kletki, v kateri sicer maček dočaka dvajset let, ne da bi v resnici za trenutek izkusil svojo mačjo naravo.Morda pa ne vidim celotne slike, bom vesela kakršnegakoli mnenja …
Debate na to temo smo že večkrat imeli, na različnih forumih. Zato se mi niti ni ljubilo problematike ponovno odpirati. Najbolj mi je bilo všeč, ko je na LF en tip napisal – “Če bi bil jaz maček, bi raje videl, da bi bil večkrat lačen, da bi se hranil po smetnjakih …, kot pa da mi odrežejo jajca in me imajo v zlati kletki.”
Stvari pa vidimo različno in z istimi ljudmi imamo različne izkušnje. Z osebo iz Horjula, ki jo Zofija tako hvali, imam recimo jaz diametralno drugačno izkušnjo, a tudi če skušam stvari še tako objektivizirati, se mi zdi absurdno, da je bila pred letom ali dvema izbrana za sončno osebnost leta.
Kaj se namreč v Horjulu in večini drugih zavetišč dogaja?
Tudi velik del zagovornikov kastracije meni, da je treba s tem pri pasjem mladiču počakati do določene faze razvoja – v Horjulu pa to naredijo takoj, ne glede na starost psa (vsaj pri mojemuj e bilo tako – ob “premoženje” je bil pri treh mesecih, ko pa sem nad tem izrazil nezadovoljstvo, se mi je oseba, o kateri je govora, zlagala, da to od njih zahteva zakon, kar preverjeno ni res). Tako da se s tabo Nataša, povsem strinjam.
Res je, da zavetišča dajejo živalim začasno streho nad glavo, da so nekakšen center, kjer novi lastniki dobijo hišnega ljubljenčka, res je, da opozarjajo na mučenje živali, na zavržene živali …, a res je tudi to, da “delajo red” po svojih merilih, ki so za moje pojme več kot problematična. Kot da jim je žival kot takšna, nepomembna. Pomembno je, da imajo ljudje z njimi čim manj težav (beri – da novim lastnikom ne bo treba paziti na nekontrolirano parjenje, samcem preprosto odrežejo jajca).22. 6. 2010 ob 21:38 #3806strelkaParticipantNataša wrote:
Se bom kar tule pod pasja posla priključila, da ne odpiram nove teme …
Včeraj sem slučajno prišla na stran od enega zavetišča in sem malce brala njihove informacije. Predvsem me je zanimala tema v zvezi z mački. Ob branju vsega napisanega se mi je porajalo zelo veliko dvomov v zvezi s tem, kaj pravzaprav hočemo doseči z neko navidezno usmiljenostjo. Na koncu se mi je vse skupaj zdela že kar hinavščina brez primere. Vse skupaj se razume nekako tako: mačke strelizirajte oziroma kastrirajte in jih po možnosti držite zaprte doma, tisti, ki pa pusti, da ima mačka mladiče, je pa že skoraj popolnoma neozaveščen kriminalec. Mačjo populacijo je treba nadzorovati tako, da bomo mladiče po možnosti čisto preprečili. Po drugih strani pa se zgražajo nad tem, da večina mačjih mladičev niti nikoli ni doživelo občutka toplega doma. Ali se ne vmešavamo (in to naravnost nasilno) v naravni ciklus, ki prav lepo skrbi za to, da se mačja populacija ne razširi preveč, ker pač veliko mačjih mladičev (podobno kot pri drugih živalih) ne preživi. Ne vem, meni je to vse skupaj popolnoma nerazumljivo. Ali ni veliko več vredno pravo mačje življenje, pa čeprav traja samo leto ali dve, kot pa življenje v zlati kletki, v kateri sicer maček dočaka dvajset let, ne da bi v resnici za trenutek izkusil svojo mačjo naravo.Morda pa ne vidim celotne slike, bom vesela kakršnegakoli mnenja …
Vse lepo in prav.
Ampak ko pa vidiš, kolko potepuhov se klati , al pa majhne mladičke , no toliko velike, da se sami hranijo …kako tavajo po cesti pa iščejo zatočišče ..se pa človk tud zamisli.
Prov pripeljejo jih z avtomobili in spustijo…tko saj tukaj je dežela , boste že nekaj dobili za jest…najdli dom.
Sicer mački so iznajdljive živalice …saj večina se znajde …
Al pa npr to ko je npr lastnik kao “ljubitelj” živali …pa se mu tisti mački množijo sto na uro ..povsod jih je dosti …ne da pa jim nič za jest…ker kao lovijo naj miši…
Pa spet mački se znajdejo …npr v Avstraliji , ko jih je preveč jih spustijo v puščavo ..spet mačkeljubci kao …in tam se pokaže vsa mačja narva …skoraj izumrla je že ena živalska vrsta zančilna prav za Avstralijo.
Ti podivjani hišni mački se je privoščijo za kosilo…, kdo bi jim zameril …nekaj pač morjo jest , da preživijo.
Ne vem no ampak kakšna pa naj bi bila rešitev ….?
Prevzgoja ljudi ….samo kako?
strelka2010-06-22 21:47:34
23. 6. 2010 ob 9:01 #3822strelkaParticipantNo pa še nekaj ..poznam enga “Ata” zdej že starejši človk…živi sam na kmetiji…vedno je imel psičko pri hiši tista psička je za vse skrbela sama…imela je svoj apertma v hlevu …
No za jest ji je vedno dal…, hodila je nonstop z njim…samo za njen zarod pa se ni ta očka čist nič sikiral…
Ko se je pač gonila se je ….ko je povrgla v hlevu …saj ponavad je povrgla …jedla je tisto kot ponavadi, jesenski mladički so itak ponavadi vedno poginili, ker je bilo mraz …spomladance mu je pa včasih celo uspelo jih odat …če jih ni, že prej ko so bili čist majčkeni pobil…rekel je, ko so večji jih človk ne more več.se vam to zdi ok….al ne. Da prepustiš naravi …čeprav jaz se stem sploh ne strinjam …narava deluje uravnoteženo na divje živali pa rastline …Za udomačene pa mora skrbeti človek…
Pogled z drugega zornega kota.
-
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.