Odpuščanje

[mojka]

tudi jaz bi raje vse sama naredila. koga kaj prosit- ne!
ampak jaz na to nisem ponosna temveč bi se rada naučila nasprotnega. ker vem, da s takim odnosom škodim sebi in svojim bližnjim, na različne načine- na nek način jih v bistvu izločim iz svojega življenja.
ko sva šla pred leti s fantom narazen, ker ga je res preveč …., se mi je glede na okoliščine zdelo, da imam pravico da ga prosim naj mi pelje moje stvari. pa je rekel med vožnjo: kako je lepo nekaj naredit za tebe. in ni bilo cinično….takrat mi je dalo mislit…
tudi doma nisem nikoli za nič prosila, celo v šoli sem se lagala, da ne bi rabla doma rečt za denar…

strogost pa je na mestu samo, kadar jo spremlja ljubezen- to je najbrž edino, v kar sem prepričana
drugo je krutost

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

AVATAR wrote:

Poglejva to še iz drugega zornega kota…Nikoli nisem bil cmera…za to o cmerjenju ne bom razglabljal.

Svojim staršem nisem nikoli težil o tem kaj naj mi dajo ali naredijo…iz preprostega razloga…ker sem vedel, da mi to ne bodo dali…da bi pa zaradi tega scene delal…mi ni napamet padlo…torej sem bil brez…ali pa sem sam nekako poskušal dobiti kaj sem želel.

Seveda je fino, če je človek samostojen in se zanaša nase, ampak tule spet govoriš o svojih vnaprejšnjih idejah, “kaj bi bilo, če bi bilo”, pa sploh ni nujno, da bi bilo tako. Ali te bodo starši v nečem podprli ali ne, ni odvisno le od njih, ampak predvsem od tebe, od tega, kako te doživljajo. Ti bom povedal en primer iz moje relacije s sinom:
– V nekem obdobju je moj poba blazno luftal, nič delal, živel brezciljno … Oglasil se je pri meni in me prosil, če mu posodim razmeroma veliko vsoto denarja (se ne spomnim, za kaj že). Nisem mu ga posodil!

– Kasneje se je malce zrihtal, začel slediti svojim ciljem … in spet se je oglasil, če mu posodim denar. Tokrat sem mu ga dal, ne posodil.

AVATAR wrote:
Pri ljudeh je ponavadi tako, da pridejo k meni, samo takrat ko nekaj rabijo…drugač me sploh ne povohajo…Jaz nisem takšen…in drugih ne nadlegujem…zadevo skušam sam rešit…če pa mi ne uspe…pa pač nimam tega kar želim….

To je realnost, ki si si jo sam ustvaril. Odpri se in “odprl” se bo odnos okolice do tebe.

AVATAR wrote:
Življenje je igra interesov…vsi skušajo uveljavit svoje interese in zadovoljit svoje potrebe…
Če vzamem čist banalen primer…to da si ženskam vseč…vendar jim nisi vseč kot moški…njim je vseč to…da v tebi vidijo…zadovoljitev svojih ženskih potreb-interesov…in ti to dobro veš.

Pogosto je res tako, a vprašanje je, kako se tak pristop izteče. Vendar pa definitivno posplošuješ. Očitno še vedno ne verjameš, da s svojimi vzorci privlačimo ljudi in situacije, ki inicirajo probleme, ki jih moramo razrešiti. In razrešiš jih ne tako, če se od njih ogradiš.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[tadej pretner]

Ena malo manj resna na temo odpuščanja:

Na koncu maše, katere tema je bila odpuščanje, je župnik vprašal svoje
ovčice: “Koliko od vas je oprostilo svojim sovražnikom ?”
Skoraj 80 % jih je dvignilo roke.
Župnik še enkrat ponovi vprašanje.
Tokrat vsi dvignejo roke razen ene stare ženičke.
“O, mamca Kovačeva, a vi pa niste pripravljeni dati odpuščanja vašim
sovražnikom ?!”
“Nimam nobenega sovražnika !” odgovori mamca Kovačeva.
“No to je pa malce nenavadno, koliko pa jih štejete mamca Kovačeva?”
“Osemindevetdeset !”
“No, mamca Kovačeva, a bi prišli gor in nam razložili, kaj je potrebno
narediti, da pri 98 letih človek nima nobenih sovražnikov na tem svetu
?!!”jo dobrohotno pokliče na prižnico župnik.
In tako mamca Kovačeva počasi krevsa proti prižnici in vsi prisotni jo
spremljajo s simpatičnimi pogledi.
Obrne se k odobravajoči in nestrpno pričakujoči množici in pravi:
“Preživela sem vse te preklete prasce !!”

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ar3ka]

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki