Odnosi
- This topic has 215 odgovorov, 11 glasov, and was last updated 12 years, 5 months nazaj by
.
-
strelka wrote:
[Quote=ozelot]strelka…čustva in znanje na podlagi katerega
se čustva pravzaprav rodijo imamo vsak svoja. Nič ni čudnega da vsak reagira po
svoje. Zato pa živi vsak svoje življenje. Če nekdo reagira jezno že ve zakaj.
Mogoče tudi ne ve, ve pa da mu tam nekaj ne paše in naj gre stran.
Nimam nič proti čustvom, čustva dajo čar
življenju ga naredijo nepredvidljivega , strastnega …Nimam pa tudi nič proti razumu. Ker hodita z
roko v roki
. In eden brez drugega ne moreta.V svetu kjer se dela vse po »mojem« …itak , bi
šla stran , ker mi to ne paše. Ampak svet v katerem delujemo, ni tak, da delaš vedno
vse po svoje. Nonstop se moramo prilagajat drug drugemu. In ker se znajdemo v
takih situacijah , kjer beg ali pa boj ni možen …zbolimo oz. smo nesproščeni, v
stresu , kljub temu, da delamo delo ki nas veseli, ..itd itd.Živimo v skupnosti. In zaradi tega , ker vsak
upošteva samo svoje »čustva » so nesporazumi in vojne.In pride tako daleč,da tisti , ki je močnejši
,ki s čustvi ljudi zna manipulirati zmaga.Če čustva znaš obvladat …lažje
funkcioniraš …! Govorim o čustveni inteligenci.
.Se pa strinjam …vsak je svet zase pa vendar vsi
smo en svet..Lahko nanizam cel kup primerov , pri katerih
zaradi lastnih »pozitivnih« čustev …narediš celo štalo družini, ker
poslušaš samo sebe in se sklicuješ samo na svojo odgovornost, na odgovornost do
skupnosti pa pozabiš .In potem posledice nosim sam …ampak še zdaleč
ni tako …posledice nosijo tudi ljudje , ki so ob tebi pa te imajo radi.Verjamem, da se lažje tako živi, če se ne obremenjuješ
ne zgubljaš energije , nisi slabe volje itd itd.Si ne zapletaš življenja. Lažje nosiš svoj
križ. In če to nekomu pomaga, da lažje funkcionira …nimam kaj oporekat. Ker
je res, konec koncev se je sam tako
odločil.[/QUOTE]
Čustva delajo življenje predvidljivo kajti tam kjer je dobro čustvo se ve kaj bo tam kjer je slabo pa tudi. Zato sem rekel, da so čustva čutilo. Strast je tudi čustvo in sicer pozitivno se pravi da če slediš strasti je uspeh zagotovljen. Torej spet predvidljivo.
Čustva ne kuhajo vojn. Saj sama praviš da je vojna nesporazum. N-e-s-p-o-R-A-Z-U-M.
Če bi vsi ljudje sledili svojim čustvom bi bili vsi srečni. Tudi v družinah kot omenjaš, da mora biti nekdo zadržan, da so lahko drugi srečni. To je tako narobe da je groza! Moja sreča za ceno sreče drugega. Seveda pa kaj še! Če hočejo naj bojo srečni če pa nočejo pa ne. Jest jim ne morem pomagat. Nesrečen človek ni sposoben osrečiti nikogar.
Odgovornost do skupnosti je taka da poskušaš bit srečen in to skupnost osrečuješ ne pa da gniješ zanjo.Pač jest sem bil kaskader. Cela žlahta v skrbeh zarad mojih podvigov in nesrečna. Kaj bi ti predlagala? Naj bom raje doma v zapečku zato da njihov strah ukinem? Dejga srat. Na koncu s vpišem med jagre ker je cela žlahta v zelenih vrstah in so vsi bli srečni. Pol me pa prvi teden po izpitu napade medvedka. Bemu taka čustva ki jih drugi gojijo zate.
Vedno znova vse po starem
Ne govorim o zadržanosti ..ampak prilagajanju …Če imaš ti rad mleko jaz pa ne …a moram nonstop s tabo piti mleko ..ali lahko začnem z malinovcem, kljub temu, da se pri tebi mora piti mleko …
.To je prilagajanje pa tudi mal popuščanja , da se kam premakne …Če je pa interes , da se vsak drži svojga plota …pol pa tud prav …Samo potem se midva resnično nimava kaj več pogovarjat …tud delava skupaj bolj težko …je pa res oba sva srečna ..vsak zase …Prima wrote: Jest sem čist pr seb.
Verjamem pa, da marsikdo ni.Odvisno, kako to razumeš. Kot razumem jaz, ni skorajda nihče čist pri sebi. Biti čist pri sebi pomeni delovati izven programov, nereaktivno in zavestno. Jaz nisem …
tadej pretner wrote:
Jest sem čist pr seb.
Verjamem pa, da marsikdo ni.Odvisno, kako to razumeš. Kot razumem jaz, ni skorajda nihče čist pri sebi. Biti čist pri sebi pomeni delovati izven programov, nereaktivno in zavestno. Jaz nisem …
Se popolnoma strinjam. Odvisno od razumevanja. Visoko zastavljen cilj. Samo nečesa ne razumem: Kaj potem ven pride kot končni rezultat? Kako to izgleda? Resno sprašujem.O tem sem enkrat debatirala z našim poletavčkom, pa je to stanje opisal na meni nič kaj privlačen način.
Recimo, da se mi bo uspelo toliko integrirati, da bom čisto pri sebi. Ali me bodo potem še zanimali kakršnikoli odnosi?Ko pravim, da sem čist pri sebi, ponavadi pomislim na vse razsvetljene (in to že večkrat) v tem lajfu, na tiste, ki peljejo 120 km/uro skozi center mesta in nato nenadoma zavijejo levo ali desno, Strelka je danes prilimala en super link o živalih po kosilu, ki se jim dogaja …. cela serija jih je tudi v bolnišnici na koncu mesta. Če gledam na ta način, sem čisto pri sebi. Vsekakor pa bom še vedno ostal ljubiteljica odbitkov in ekstremov.
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.