Hm..mogoče imaš prav. Jest pri sebi odkar smo imeli tista kanaliziranja lovljenje misli doživljam na dva načina. To je bolj ko imam kake debate s kom. Eden je tak da sam s svojim umom nekaj kombiniram na podlagi svojih izkušenj in kar sem slišal. Drugi je pa tak da mi um popolnoma utihne in besede kar same letijo iz mene. Včasih presenetljivo zanimive ugotovitve in sogovorniku vedno vzamejo sapo. Takrat sem siguren da kanaliziram nekaj ali nekoga. Pri tem načinu odgovarjanja mi je vseeno kaj kdo misli ker nekako ne prevzemam odgovornosti za povedano oziroma za misli ki jih plasiram. Včasih sem tudi pisal nekako avtomatično.
Nevem pa kateri način je boljši. Slednji mi daje občutek da je za sogovornika nekako neuporaben ker ne more ozavestit-integrirat povedanega. Prvi je pa čisto osebni ki pa itaq pri nekomu drugemu nič ne pomaga.
Zakaj se pa zajebanga smeška ne da kle fliknt?
Vedno znova vse po starem
.
