Nova Doba

[tadej pretner]

Prima wrote:
Predvsem pa bi zamenjala zgoraj omenjen termi “enake” bodisi z “enakovredni” bodisi z “del enosti”. Kapo Ani dol, če se lahko za nekaj dni pospravi v šotor in odklopi od mailov. Večina žensk – govorim za družbo, v kateri živim – si verjetno tega ne more privoščiti.

http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2011/09/slovenska_mama.aspx

Še dodatek na temo “Zdravilstvo”:

http://www.siol.net/priloge/kolumne/miha_mazzini/2014/11/kdaj_vas_slovenec_vzljubi.aspx

Obstaja resna nevarnost, da ratam Mazzinijev fan. Dobr k’ svina* …

Legenda:

*svina: Žargonski izraz za svinjo, katerih sicer obstaja več vrst. V konkretnem primeru je bila mišljena svinja bradavičarka (lat.: Phacochoerus africanus) http://blazcerpnjak.wix.com/redke-zivali-sveta#!svinja-bradaviarka/chs8

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ozelot]

Morski prašiček je tud v redu.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[ozelot]

Pač Mazzini se je osredotočil na opažanje določenih kvalitet slovencev ki pa si jih interpretira čisto po svoje. Kakorkoli, vseeno so le interpretacije.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[glas]

No še aktualni zapiski o moški in ženski energiji ob solsticiju od ”rdečega šotora” :

Moška energija, ki se ne želi potopiti v maternico Boginje, ne izkusi zrelostnega procesa, ni obogatena, ožlahtnjena – svoje svetlobe in zavesti ne more nikjer uporabljati, saj nima referenčne točke. Referenčno točko ustvari Boginja. Če pa le-te ni, postan zavedanje, zavest sama sebi namen in ustvari se hipertrofiran intelekt, o katerem smo že govorile tukaj, ki preveč analizira, ki ustvarja fiksne ideje, stroge moralne ideale, ki vsi skupaj nimajo ničesar opraviti z resničnostjo.

Slika zgoraj predstavlja Boginjo, ki je ob zimskem solsticiju ponovno rodila Božanskega Otroka, Upanje, Sončnega Kralja. Za njima je yule – kolo, krog življenja, ki se nenehno, ciklično vrti. Opazite, kako podobna je ta podoba podobam Marije z Jezusom? Krščanstvo je patriarhalna religija, ki je uvedla idejo o linearnosti časa – življenje je samo eno in ko se konča, mu sledi večni pekel ali večni raj. Izbrisala je veliko bolj naravno in logično cikličnost. Izbrisala je tudi Boginjo in njeno vlogo pri kreaciji ter predvsem njeno vlogo pri duhovni preobrazbi in inkubaciji duhovne izkušnje. Poglejte, kako veličastna je Boginja na sliki, kako bujne so njene prsi in kako razigran, poleg tega, de je svét, je njen otrok. To je pravo ravnovesje. Ženska, ki je plodna, močna, žareča in moška energija, ki je igriva, kreativna in ki časti žensko.

preostali tekst na:
http://rdecisotor.com/2014/12/21/zimski-solsticij-raznezenost-prebujene-maternice-in-yoni/

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Prima]

glas wrote: Le ko pri sebi vsak prečisti svoj odnos do ženske in moške energije, ko pride do izvornega namena obeh, komaj takrat se začne odpirati nov svet pred njim..

Dober članek na to temo, lahko tudi v pomoč pri razumevanju naših izvornih energij

http://www.delo.si/novice/slovenija/ana-drevensek

Meni je pri vsem skupaj manjkal kontekst oz. sem članek dojela kot fragment nečesa širšega. Danes sem se malo bolj poglobila v “zadevo Boginja” in sem iz nekaj člankov – različnih pogledov in stališč sestavila svoje besedilo. Vprašanja na to temo se mi vlečejo še iz Avatarjevih časov in njegovega predloga o branju Kezelejeve knjige Povratak boginje. Simpatično napisano, vendar … , še vedno mi je manjkala predvsem povezava z mojim vsakdanjikom.

Normal
0
21

false
false
false

MicrosoftInternetExplorer4

Izvor Boginje in širši kontekst

Čaščenje Boginje sega desetine tisoč let nazaj, verjetno v
Atlantido. Njen kult so gojila že neolitska ljudstva, spreminjala se je samo
njegova oblika. Iz Anatolije in Sirije se je prenesel v Sumerijo, kjer je o
spomladanskem enakonočju, Sumerskem novem letu, potekala božanska poroka, ki je
omogočila nadaljevanje življenja v novem letu. Njen blagoslov je prežel zemljo.
Obred je vseboval čaščenje božanske narave spolnosti. Božanska poroka se je
zgodila v templju, in sicer med kraljem in svečenico. Visoka svečenica
Nin.Dingir ali »Gospa, ki je Boginja« je med obredom kanalizirala energijo
Boginje in kralju predala moč, da je lahko vladal eno leto. Blagoslov je
predala tudi zemlji, da je lahko obilno obrodila. Obred se je ohranil v Babilonu
in bil v Grčiji poznan kot sveta združitev. V Sumeriji je bila spolnost
prepoznana kot del božanskega zakona, ki je vladal kozmosu od njegovega
nastanka dalje. Svečenice Boginje so bile nosilke tega zakona in njihova strast
je imela moč transformacije. Dva tisoč let pred našim štetjem so svečenice
začele izgubljati svoj pomen, saj so začela prevladovati patriarhalna moška
božanstva. Svečenice so se začele razslojevati v kaste. Iz kaste višjih
svečenic je bila vsako leto ena izbrana za obred božanske poroke. Srednja kasta
so bile device, ki so med obredno združitvijo svojo strast podarile moškim.
Nižja kasta so bile plesalke, glasbenice in pevke, ki so plesale ples
rodovitnosti in čutnosti Boginje (danes trebušni ples). V Asiriji in Babilonu
so se svečenice Boginje imenovale ishtartu. Boginja Ištar je bila boginja
ljubezni, spolnosti in vojne. Njihova spolnost je pripadala Boginji in v njeno
čast so se predajale svečenikom. V tem niso videli združitve dveh ljudi, temveč
združitev Boginje in Boga ter skozi spolni odnos doseganje stanje božanske
zavesti. Svečenice so zaradi stika z Boginjo imele zdravilne in magične moči. V
nekaterih templjih so se združevale tudi s častilci, ki so iskali združitev z
Boginjo (obnova življenjske energije, transcendentalna duhovna izkušnja).
Ponekod so lahko šle v tempelj za določeno obdobje čisto navadne ženske, h
katerim so moški hodili po strast in ljubezen Boginje. Podobno je veljalo tudi
za ženske pred poroko. Podoben običaj so imeli Feničani, kjer so se ženske na
Veliko noč (Easter) predajale tujcem v čast Boginje). Posebno poglavje je bila
minojska kultura (Kreta), ki je bila v celoti prežeta z energijo Boginje. V
celinski Grčiji je v 13. st.
p.n.š. so tempelj boginje Artemide spremenili v Apolonov tempelj. To je bil začetek
konca čaščenja Boginje.

V Egiptu so Boginjo častili v templjih boginje Isis.
Čaščenje Boginje je prepovedal Ehnaton, ki je uvedel čaščenje boga Atona.
Pripadniki patriarhalnih religij so sveto spolnost označili za prostitucijo,
častilci Boginje pa so označili za pogane. Čaščenje Boginje se je nadaljevalo
na Cipru, kjer so feničansko boginjo Astarte spremenili v Afrodito. Dionizove
svečenice so ob vinu in orgijah dosegale stanje zavesti, pri katerem se je duše
osvobodila telesa in dobila uvid v razsvetljenje (v Rimu bakhantke). Templje
Boginje je v 4. st. našega stoletja
najprej zaprl Konstantin, leta 630 pa je kipe Boginje v Meki prepovedal
Mohamed.

V Indiji se je čaščenje Boginje ohranilo v obliki tradicije
davadasi. Dekleta, ki so se poročila z božanstvom so živela v templjih. Izučena
so bila v raznih umetnostih in hindujskih obrednih tantričnih praksah. Vse
skupaj se je izrodilo v prostitucijo.

V islamskem svetu se je čaščenje Boginje odvijalo pod
okriljem Saladina, ki je na dvoru zbiral sufije, kabalistke, astrologe, tantrike,
okultiste ipd. Križarji, ki so takrat vdrli v Palestino, so v Evropo poleg
trebušnih plesalk pripeljali tudi svečenice Boginje. Slednje so v Evropi
sprožile trubadursko gibanje, katerega rezultat je bila leta 1231 inkvizicija
(Španija), ki je v naslednjih stoletjih mučila in umorila na milijone častilk
Boginje. V 15. in
16. stoletju so imeli v toskanskih gozdovih skrivne obrede čaščenja Boginje.
Podobno je bilo v Benetkeh. Član ene takih skrivnih okultnih združb, ki so
častile Boginjo je bil Casanova.

Povezava s tukaj in sedaj

Danes se je čaščenje Boginje
prebudilo s porastom neopoganskega gibanja Wicca. Prebujanje energij
Boginje se kaže v glavnem kot porast zavedanja o obstoju univerzalnega ženskega
principa. Neopogansko gibanje se je začelo 1951 v Angliji (odpravljen zadnji
zakon o čarovništvu) in se širilo na Islandijo, Irsko in v ZDA. Na svetih
mestih (Avebury, Glastonbury in Stonehenge) so obudili stare običaje – gibanje
wicca, ki ima korenine v starih verstvih. Gre za verovanje narave; povezano je
s plodnostjo in rodovitnostjo, ki priznava ženski in moški princip. Bog in
Boginja stojita drug ob drugem in nihče ni superioren drugemu. Osnovno načelo
gibanja: »Stori, kar te je volja, če s svojimi dejanji ne škoduješ nikomer.« Leta
1987 je bila na to temo izdana knjiga Velika kozmična mati, Ponovno odkrivanje
religij zemlje, avtoric Barbare Mor in Monice Sjőő, ki govori o ponovnem vzponu
Boginje po dolgem obdobju patriarhalne družbe.

Razpon razumevanja tega gibanja je zelo širok. V glavnem gre
za tradicijo, ki živi, se spreminja, kreira jo okolje in ljudje. Poudarek je na
tem, da se zavedno ali nezavedno vrti okoli ciklusov – naravnih, življenjskih,
letnih, ki so prikazani s kolesom življenja (letni ciklusi, ciklusi lune,
sonca, mesečni ciklusi). Če znamo opazovati in se držati teh ciklusov, ki
vplivajo na naše počutje, se lahko izognemo neprijetnostim. Postanemo bolj
senzitivni in intuitivni.

Kolo življenja je uporabljala večina nemonoteističnih religij.
Izhodišče je krog kot simbol enosti, praznine ali kot pravijo nekateri Prvo
Počelo. Krog najdemo v naravi (sonce, mesec, šarenica …) in obstaja neodvisno
od človeške misli. Predstavlja Boginjo oz. moč ženske energije in je hkrati
simbol Boga (Hermes Trismegistus: Bog je krog, čigar center je vsepovsod in
čigar oboda ni nikjer), ki vsebuje predstavo celostnosti, neskončnosti,
večnosti, brezčasnosti, popolnosti. Krog na simboličen način združuje naša
individualna življenja z življenjem planeta, ki je naš gostitelj. Dan Jezusovega
rojstva ni naključno umeščen v čas zimskega obrata, saj je to čas, ko se po
najdaljši noči v letu ponovno rodi sonce. Staro umre in rodi se novo, ki
začenja nov krog. Pitagora je predlagal, da se krog človekovega življenja
razdeli na 4 krat po 20 let, Agripa pa na 21 let.

Neopogansko gibanje je upor proti patriarhalni in
hierarhični instituciji (RKC), ki pričakuje slepo pokorščino in sledenje v
nasprotju s starodavnimni religijami, ki imajo organsko formo (rast, spremembe,
povezanost, svoboda). Vsak naj sledi svoji duhovni poti oz. to, da smo vsi
enaki ni preveč uporabno. Zelo dobra je primerjava z naravo in njeno
raznolikostjo: vsak list je drugačen, individualen, vendar je del drevesa in od
njega odvisen. Drevo ga potrebuje in potrebuje tudi ostale liste, zato da lahko
diha.

Boginja in Nova Doba

Sir George Trevelyan, ki ga mnogi smatrajo za začetnika Nove
Dobe, govori o bitki med silami svetlobe in teme na kozmičnem in človeškem
nivoju. Omenja bitko, ki jo vodi Kristus z Arhangelom Mihaelom, »morilcem
zmajev«, kjer zmaj predstavlja temo oz. podzemlje – energijo Boginje
zemeljskega zmaja. Poveličuje svetlobo. Boginja
je v mnogih kulturah povezana s kačo ali zmajem (zmajeve črte???). Bitka moških,
patriarhalnih »sil luči«, ki nad »Njo« dobijo premoč se odraža v zgodbah o
Adamu in Evi, Ateni in Zeusu, Apolonu in Gaii … Apolon je ukazal: »Zgnij tukaj
in zdaj, na tej zemlji, ki hrani ljudi …sveta moč sonca je strohnela
zemeljskega zmaja (Delfi = razpadati). Apolon je v resnici poskušal najti mir in
čistost uma.

Prispodoba z naravo: v jeseni in pozimi razpada vse okoli
nas (najbolj osramočen del aspekta Boginje), vendar … brez razpadanja ni
ponovnega rojstva. Razpadanje je transformacija in magično delovanje zemlje.
Monoteistična verstva skušajo odvrniti pozornost od razpadanja in smrti;
obljubljajo večno življenje v nebesih; poskušajo uničiti povezavo z zemljo in
njenimi cikli – zapuščanje zemlje je korak, ki nas odzemljuje. Posledično nas
tudi New Age (glej besedilo od zgornjega Jurija) oddaljuje od zemlje in
Boginje, vsaj v tistem segmentu, ki svetlobo postavlja nad temo. New Age na
začetku baje sploh ni priznaval Boginje. Danes poudarja energije luči in
ljubezni (ki jo najdemo v luči) napram temi njenega podzemlja in s tem
vzpodbuja dualnost. Ne moremo imeti samo tistega, kar nam je všeč, je prijetno,
lahkotno. S tem se oslabimo; vsaj pri meni je tako.

Podoba Boginje ali tisto, kar me moti

Ljudje smo vizualna bitja in povezavo z Boginjo najdemo v simbolih in podobah. Boginja ostaja večno mlada. Halo??? Jaz se staram, vsi se
staramo. Boginjo se po mojem mnenju predstavlja precej stereotipno. Ko pomislim
na Boginjo, mi pride na misel najprej Wilendorfska Venera, sledi francoska Sheela
na gig in nato Rubensove gospe z močnimi boki, prikladnimi za rojevanje. O
rdečelaski z bujnim oprsjem iz angelskih kart na sliki in v besedilu zgoraj v kolikor toliko resnih tekstih ni ne duha ne sluha, ko govorimo o
Boginji. Na spletni straneh, ki se ukvarjajo žensko tematiko in se pri tem
opirajo na Boginjo, je le-ta prikazana kot lepa, mlada, suha, dolgolasa, belopolta,
prijazna; podobno velja za tiste gospe v menopazi, samo barva las je druga in
poudarjenih nekaj gubic, ki nakazujejo modrost. Boginji se dela krivica. Po mojem mnenju ima Boginja več
podob in naučiti se jo moramo sprejeti v vseh njenih podobah; tudi zgubano,
brezzobo, utrujeno od dela …saj gre v končni fazi za več kot žensko … naravo,
ki ni vedno prijazna, zemljo, dušo …

Tisto, kar me moti pri vsej stvari je neupoštevanje
dejstva, da se je spremenila narava in hkrati z njo tudi ljudje ali pa obratno (vprašanje kura jajce).
S tem mislim na to, da ima pri nas vsak šesti par problem z zanositvijo,
zdravstvenih problemov je zaradi načina življenja čedalje več ipd. Naravni
cikli so v osnovi porušeni, zato se mi postavi vprašanje, kako lahko kot
posameznik ujameš naravni ritem, če zima ne dela, poletje ne funkcionira, prehodov
med letnimi časi skorajda ni, šefu ne moreš reči, da greš malo v šotor…. Verjetno
obstajajo tudi cikli, o katerih bolj malo vemo, ker smo muhe enodnevnice, ki se vedno znova rojevamo in vmes vse pozabimo.

st1:*{behavior:url(#ieooui) }

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}

Prima2014-12-25 19:08:08

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Prima wrote:

Razpon razumevanja tega gibanja je zelo širok. V glavnem gre
za tradicijo, ki živi, se spreminja, kreira jo okolje in ljudje. Poudarek je na
tem, da se zavedno ali nezavedno vrti okoli ciklusov – naravnih, življenjskih,
letnih, ki so prikazani s kolesom življenja (letni ciklusi, ciklusi lune,
sonca, mesečni ciklusi).

Sir George Trevelyan, ki ga mnogi smatrajo za začetnika Nove
Dobe, govori o bitki med silami svetlobe in teme na kozmičnem in človeškem
nivoju. Omenja bitko, ki jo vodi Kristus z Arhangelom Mihaelom, »morilcem
zmajev«, kjer zmaj predstavlja temo oz. podzemlje – energijo Boginje
zemeljskega zmaja. Poveličuje svetlobo. Boginja
je v mnogih kulturah povezana s kačo ali zmajem (zmajeve črte???). Bitka moških,
patriarhalnih »sil luči«, ki nad »Njo« dobijo premoč se odraža v zgodbah o
Adamu in Evi, Ateni in Zeusu, Apolonu in Gaii … Apolon je ukazal: »Zgnij tukaj
in zdaj, na tej zemlji, ki hrani ljudi …sveta moč sonca je strohnela
zemeljskega zmaja (Delfi = razpadati). Apolon je v resnici poskušal najti mir in
čistost uma.

Prispodoba z naravo: v jeseni in pozimi razpada vse okoli
nas (najbolj osramočen del aspekta Boginje), vendar … brez razpadanja ni
ponovnega rojstva. Razpadanje je transformacija in magično delovanje zemlje.
Monoteistična verstva skušajo odvrniti pozornost od razpadanja in smrti;
obljubljajo večno življenje v nebesih; poskušajo uničiti povezavo z zemljo in
njenimi cikli – zapuščanje zemlje je korak, ki nas odzemljuje. Posledično nas
tudi New Age (glej besedilo od zgornjega Jurija) oddaljuje od zemlje in
Boginje, vsaj v tistem segmentu, ki svetlobo postavlja nad temo. New Age na
začetku baje sploh ni priznaval Boginje. Danes poudarja energije luči in
ljubezni (ki jo najdemo v luči) napram temi njenega podzemlja in s tem
vzpodbuja dualnost. Ne moremo imeti samo tistega, kar nam je všeč, je prijetno,
lahkotno. S tem se oslabimo; vsaj pri meni je tako.

Podoba Boginje ali tisto, kar me moti

Ljudje smo vizualna bitja in povezavo z Boginjo najdemo v simbolih in podobah. Boginja ostaja večno mlada. Halo??? Jaz se staram, vsi se
staramo. Boginjo se po mojem mnenju predstavlja precej stereotipno. Ko pomislim
na Boginjo, mi pride na misel najprej Wilendorfska Venera, sledi francoska Sheela
na gig in nato Rubensove gospe z močnimi boki, prikladnimi za rojevanje. O
rdečelaski z bujnim oprsjem iz angelskih kart na sliki in v besedilu zgoraj v kolikor toliko resnih tekstih ni ne duha ne sluha, ko govorimo o
Boginji. Na spletni straneh, ki se ukvarjajo žensko tematiko in se pri tem
opirajo na Boginjo, je le-ta prikazana kot lepa, mlada, suha, dolgolasa, belopolta,
prijazna; podobno velja za tiste gospe v menopazi, samo barva las je druga in
poudarjenih nekaj gubic, ki nakazujejo modrost. Boginji se dela krivica. Po mojem mnenju ima Boginja več
podob in naučiti se jo moramo sprejeti v vseh njenih podobah; tudi zgubano,
brezzobo, utrujeno od dela …saj gre v končni fazi za več kot žensko … naravo,
ki ni vedno prijazna, zemljo, dušo …

Tisto, kar me moti pri vsej stvari je neupoštevanje
dejstva, da se je spremenila narava in hkrati z njo tudi ljudje ali pa obratno (vprašanje kura jajce).
S tem mislim na to, da ima pri nas vsak šesti par problem z zanositvijo,
zdravstvenih problemov je zaradi načina življenja čedalje več ipd. Naravni
cikli so v osnovi porušeni, zato se mi postavi vprašanje, kako lahko kot
posameznik ujameš naravni ritem, če zima ne dela, poletje ne funkcionira, prehodov
med letnimi časi skorajda ni, šefu ne moreš reči, da greš malo v šotor…. Verjetno
obstajajo tudi cikli, o katerih bolj malo vemo, ker smo muhe enodnevnice, ki se vedno znova rojevamo in vmes vse pozabimo.

st1:*{behavior:url(#ieooui) }

/* Style Definitions */
table.MsoNormalTable
{mso-style-name:”Navadna tabela”;
mso-tstyle-rowband-size:0;
mso-tstyle-colband-size:0;
mso-style-noshow:yes;
mso-style-parent:””;
mso-padding-alt:0cm 5.4pt 0cm 5.4pt;
mso-para-margin:0cm;
mso-para-margin-bottom:.0001pt;
mso-pagination:widow-orphan;
font-size:10.0pt;
font-family:”Times New Roman”;
mso-ansi-language:#0400;
mso-fareast-language:#0400;
mso-bidi-language:#0400;}

Tadeja, ful fajn si tole skupaj spravila. Glede n to, da si tole objavila ti, sem prepričan, da so tudi viri adekvatni, kolikor so pač lahko, tako da si bom dele tvojega teksta skopiral in ob priliki mal pošnofal.

Meni je načeloma preveliko mistificiranje in opletanje z bogovi in boginjami precej odveč, zato bom stvari poenostavil oziroma jih napisal tako, kot jih razumem.

Da lahko funkcioniramo v polni meri in se ekspandiramo, moramo biti povezani z energijo zemlje (ženski princip) in energijo višjih sfer. Kr je torej energija zemlje ženski, materinski princip, je tako “označena” tudi v simboliki – Grki-Gaja, v kabali je to kraljica Malaka, itd., v krščanstvu pa boginje ni, a ima do neke mere sorodno vlogo element voda (krst-sprejem v pleme). V praktičnem aspektu energija zemlje oziroma povezanost z njo ne pomeni le dobrega funkcioniranja fizičnega telesa, stika z nagoni …, ampak tudi sposobnost ozemljevanja destruktivnih energij oziroma sposobnost, da različna polja realnosti uporabimo, kadar jih rabimo, a znamo iz njih tudi izstopiti. Če želiš torej z ljudmi manipulirati, jim moraš vzeti predvsem povezao z energijo zemlje, zato preganjanje “boginje” in jim dati navidezne rešitve, zaradi katerih se počutijo boljše, iz kolesja manipulacij pa ne morejo (new age). S tem avtomatično prekineš povezavo tudi z višjimi energijami – če človek ni sposoben ozemljevati, se “valja” v arhetipskih realnostih, ki jim jih vsili okolje in religije/ezoterična učenja. Zadevo so dobro razumeli gnostiki, ki so govorili o čuvarjih pragov, ki ti branijo, da se povežeš spodaj in zgoraj. Čuvar praga za povezavo z zemljo je bil Leviatan, morska pošast podobna zmaju, čuvar praga za povezavo z višjimi stanji zavesi pa je Demijurg. Ker so razne mitologije in religije md seboj povezane oziroma se prepletajo, sam, ki nimam absolutno nobenega znanja o arhangelih, angelih in podobnih pernatih bitjih, stvar vidim takole:

– Arhangel Mihael in Vitez Jurij, ki je tudi upodobljen kot ubijalec zmaja, sta izvorno ubijalca Leviatana, čuvarja praga povezave z zemeljsko energijo.

– Demiurg pa ima določeno povezavo s hudičem. Pravijo, da je največja finta hudiča ta, da te nategne, da ga ni. Tako je tudi z Demiurgom, ki ne deluje direktno, ampak v mitologiji prek svojih slug (arkoni), ki te ne pustijo, da se povežeš z energijami višje zavesti. Prevedeno – arkoni so egregorji polj realnosti, s katerimi smo identificirani, delovanje Demiurga pa opazimo tudi na fizični ravni (vlada v senci, o kateri se bolj šušlja, njeni arkoni pa so svetovni politiki, mediji …, ki ti med drugim skušajo dati občutek, da je ni.

Zame jepomembneje stvar razumeti na takle, življenjski način, ot pa se izgubljati v nekakšnih mitoloških ščtosih in čaščenju kdo ve koga.

Še par stvari: Men se zdi čist o.k., če je boginja zemlje, katerakoli pačže je, upodobljena kot mlada ženska. Gre za princip plodnosti, ki se v naravi ciklično ponavlja z nezmanjšano silo.

Vprašanje, s čim se povezovati, če je vse zjebano, pa je zelo aktualno, pojavlja pa se v veliki meri sekundarno, kot posledica delovanja človeka. V vsakem slučaju je torej prvi korak povezava z zemljo, isto, da se ženska ob fešti posveča le sebi, pa je zame neživljensko v mikro in makro smislu.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[AVATAR]

Temu Demiurgu mora biti precej dolgčas, da se ukvarja s takim primitivizmom.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki