Nova Doba

[strelka]

človek že od
nekdaj sanja …

Sanjal je tudi, da bi poletel kot ptica …

In pogruntal je polet z balonom , kasneje je pogruntal letalo …

Tako da ….kaj pa, če je to vse res oz. bo res …

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[glas]

V treh urah se da z 3D printerom printniti konkretno hišo.. pa free energy naprave se tudi počasi prebijajo na površje.. počasi bomo delali le še en dan v tednu, ostalo pa kreativno preživljanje prostega časa..

Kitajsko podjetje s 3D-tiskalniki v 24 urah natisnilo 10 hiš

Kitajsko podjetje WinSun je s štirimi 3D-tiskalniki v velikosti 10 metrov krat 6,6 metra natisnilo deset samostojnih hiš v enem dnevu. Hiše je natisnilo z mešanico cementa in gradbenih odpadkov.

Izdelava predmetov s pomočjo tehnike 3D-tiskalnikov postaja vedno bolj priljubljena in tudi izpopolnjena. Oblikovalci in izdelovalci so s pomočjo tiskanja ustvarili številne izdelke, vse od nakita in pohištva do posebnih delov, ki jih uporabljajo v industriji.

“Natisnemo lahko oblike objekta, kakršne koli si stranka zaželi. Izdelava je hitra in poceni,” je dejal direktor podjetja WinSun Decoration Design Engineering Ma Jine, ki upa, da bodo njegovi tiskalniki v prihodnosti lahko natisnili tudi nebotičnike.
…
..
.
nadaljevanje članka na:
http://www.rtvslo.si/svet/kitajsko-podjetje-s-3d-tiskalniki-v-24-urah-natisnilo-10-his/335495

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Irina]

Dva super prispevka

Brada, Evropa ima te rada

Nikoli ni prepozno. Slovenija in Evropa sta
potrebovali dvanajst let, da sta moškemu v krilu podelili dvanajst točk,
simbolika, ki veliko pove. Sestre se leta 2002 na sončni stran Alp
nismo zgodile slučajno in prav nič zanemarljivo ni poudariti, da je bila
naša dežela že takrat napredna.

Vendar pa je
družba močna toliko, kot so močni njeni najšibkejši predstavniki, in ob
prebiranju portalov, poslušanju pogovornih oddaj z grozo ugotavljam, da
se še nismo povsem otresli predsodkov. Česar se Janezek nauči, to
Janezek zna, radi rečemo, a vse bolj spoznavam, da ima tale naš Janezek
amnezijo, nekakšno luknjo, že skoraj krater v spominu, saj se po zmagi
Conchite Wurst spet počuti ogroženega. “To je slabo za naše otroke …
posmeh vsem ženskam … bolno … cirkus … Evrovizija ni več to, kar
je nekoč bila …” Vem, siti ste že podobnih izjav, a to so zapisi vaših
sosedov, prijateljev, sodelavcev – Slovencev. Pred dvanajstimi leti sem
jih poslušal na svoj račun, danes jih znova prebiram. O strpnosti in
toleranci ne duha ne sluha. Tolaži me dejstvo, da se je feniks dvignil
nad uboge blodne duše, jih potrepljal po ramenih in prišepnil, da bo
morda čez dvanajst let bolje. Nekaterim ne bo nikoli, sploh tistim
staršem ne, ki se sprašujejo, kako otrokom razložiti, da je na odru
stric z brado v ženski obleki. Za vožnjo z avtomobilom potrebuješ izpit,
za starševstvo le plodne tri minutke. Problem ni v teti z brado, ampak v
nesposobnih, s fobijami prežetih mamicah in očetih, ki pljuvajo gnev na
javnih portalih, ker jih otroci sprašujejo, kaj je to travestit. O
prsatih Poljakinjah, ki so v soboto očiju dvignile moralo, verjetno ne
bo potrebno razlagati, zakaj sredi odra perejo plenice in opolzko
tlačijo skuto. Tudi tega ne, zakaj je sošolkina mama tako debela, zakaj
imajo sosedovi boljši avto, zakaj nekdo šepa, zakaj nimajo ta spodnji
nič dati v lonec. Ne, eksistenčnih problemov otrokom pač ne razlagamo,
pohujšala jih bo bradata Avstrijka. Ker je zapela o ljubezni, borbi za
pravico biti to, kar si, čeprav je ta zapisana v ustavi.

Bojda
je sramota za ženske tale brhka klobasica. Morda za tiste, ki jim
spomin seže le do hladilnika in so se vdale v usodo, da nikoli ne bodo
videti kot dolgonoge lepotice z naslovnic. Ne, drage moje, Conchita ne
žali nobenega spola, je iluzija moške in ženske energije, ki na
premišljen način trka na vašo slabo vest. Opominja vas, da je različnost
bogastvo in ne zlo. Pravi hudič se skriva v zaplankani podalpski buči, v
katero ne spraviš nič drugega kot alkoholne hlape. Ženskam ne gre v
glavo, da je lahko moški kljub bradi videti privlačnejši in bolj
ženstven od bioloških dam. Moške pa bega, ko se jim v polmraku prikaže
silhueta in razburka polje naslade, nato pa se prižgejo luči in pred
njimi stoji madam Wurst. Zdaj je že prepozno, klobasa je otrdela zaradi
moškega, in to z brado, za kar ga je potrebno kastrirati. Sami vendar
niso nič krivi, saj so zdravi heteroseksualci, očetje, možje. In tako že
v naslednjem hipu svoje frustracije izbruhajo na preklete pedre, bolne
ritopike, perverzne toplovodarje. Oni so krivi za vse zlo na tem svetu,
ta nagravžni evrosong pa piedestal za njihovo promocijo, za širjenje
tega ‘homo’ virusa. Vendar že Freud je ugotovil, da so predsodki
potlačene želje, ki se skrijejo v podzavest in butnejo na površje, ko se
počutijo ogrožene. Po domače, ko jih nekaj zrajca, se z vso agresijo
zoperstavijo temu dražljaju, ker je menda to družbeno nesprejemljivo,
sprevrženo.

In zdaj je Conchita kriva za vse te
zafrustrirane heteroseksualce, ki so na poti odraščanja morali
potlačiti svoje bistvo, ker so gor rasli v konzervi. Evrovizija je
idealni poligon za pomladansko čiščenje plesnive podzavesti, v katero si
ne upajo drezati, saj bi lahko iz nje padlo marsikaj, tudi kakšen
okostnjak.

Vsi ti kleni dedci dejansko komaj
čakajo na Evrovizijo, čeprav je to skregano z njihovim stališčem.
Festival kiča in homo ritmov je po njihovem mnenju bolj za stare mame,
tiste brez posluha in za poženščene tipe. A vsi omenjeni hetero mačoti
so z vsem na tekočem in poznajo bistvo Evrovizije bolje od mavričnih
oboževalcev. Čez noč se rodijo glasbeni virtuozi, ki pametujejo, kateri
komad je za tja in kateri ne. Nenadoma se v tem podalpskem kurniku
nagnete toliko pameti, da bi dejansko morali vsako leto zmagati. Toda ne
gre nam in ne gre, ker si ne upamo biti to, kar smo. Malce manj
hipokrizije in sprenevedanja, pa več srčnosti, podpore in dobre volje.
Želodec mi obrne, ko slišim, da Evrovizija ni več, kar je nekoč bila.
Kaj za vraga pa je bila? ESC (Eurovision song contest) je dokaz, da
zmorejo različne države stati na istem odru, da ni meja in da so te le v
naših glavah. Poglavitno pravilo so sicer zrušili, ko so uvedli
poljubno izbiro jezika, v katerem želimo prepevati, vendar je glasba
univerzalni jezik, ki nas združuje. Dobra ali slaba, to ni bistvo
Evrovizije. Tudi včasih so bili dobri in obupno slabi komadi ter
izvajalci. Scenski nastopi so bili vselej v ospredju, le v času
črno-bele televizije ne.

Evolucija, ljudje
božji, iz katere bi nekateri vzeli le tisto, kar jim godi, vse drugo
mora ostati, kot je nekoč bilo. In pri vsem pozabimo na zabavo, ta je
zlato pravilo! Slovenci moramo polemizirati, namesto da bi se krohotali,
ko zagledamo bradato žensko, kot so jih včasih videvali le v cirkusu.
Evrovizija je vendarle cirkus, kalejdoskop evropske glasbene tradicije,
ki stremi v prihodnost in daje upanje, da smo skupaj lahko močnejši. Žal
Slovenci radi špekuliramo in snujemo teorije zarote, vse je kuhinja,
vse vnaprej zrežirano. Mar ni logično, da bo sosed sosedu dal največ
točk?! Raje se vprašajte – namesto raznofobnih izpadov in kazanja s
prstom na druge -, zakaj nam sosedi ne dajo nobene?! Angleži in Francozi
se neznansko zabavajo ob gledanju ESC in četudi dajo daleč največ
denarja za njeno organizacijo, se pogosto uvrstijo pri repu finalistov.
Pa zaradi tega ne polnijo naslovnic z vprašanji, ali je sploh vredno
tekmovati, še posebej zdaj, ko je kriza. Kriza je v glavah in nobena
lobotomija nam ne more pomagati. Tudi strogi Rusi so premagali svoj
ponos in zarjavelo tradicijo ter dali Conchiti zgodovinskih pet točk.
Nam niti ene. Na začetku so na glas razmišljali, da bi njen nastop za
svoje državljane celo zatemnili, ker je v nasprotju z njihovo
nazadnjaško držo, in si s tem prislužili huronsko neodobravanje ter
žvižge. V posmeh Putinu je bila Wurstova kar tretja po ruskem
telefonskem glasovanju. Oni so šli naprej, nekateri Slovenci pa bodo
očitno rabili še dvanajst let. A kot smo Sestre dokazale, nikoli ni
prepozno.

Vir :Večer, avtor: Sestre

Bit će rata, kažu svi, al ja ću umrijeti od ljubavi

avtor: Katja Perat

Ne glede na to, kako si prizadevam, letošnjega tekmovanja za pesem Evrovizije ne morem misliti ločeno od Putinove moskovsko-sevastopolske fešte za dan zmage. Ne toliko zato, ker je spektakel pač spektakel in so bile tako https://www.youtube.com/watch?v=3tVOxxFc2QQ – veličastne grudi
poljskih tekmovalk v soboto kot strumen korak Putinove vojske na Rdečem
trgu dan prej na soroden način odraz narodove moči in njegovega
zdravja. Predvsem zato, ker oba opozarjata na to, kako čudni so nenadoma
postali časi, v katerih nam je dano živeti.

»To je praznik,« je rekel Putin v petek, »ko zmaguje vse
prežemajoča moč domoljubja, ko se vsi še posebej akutno zavedamo, kaj
pomeni biti predan domovini in kako pomembno je braniti njene interese.«
Oba sprevoda, moskovski in sevastopolski, sta bila spektakularna
vizualna potrditev njegovih besed, predvsem pa sta bila nekaj, česar v
21. stoletju nismo več vajeni. Še več, zdi se nam, da dan zmage
obeležuje prav zgodovinski trenutek, ki je vojaške parade tega kova za
vse večne čase pahnil na smetišče zgodovine. Vendar nas je Putin
prijazno opozoril, da smo se zmotili. Dan zmage, smo razumeli, je po
novem praznik moči, ki jo rodi enotnost. Praznik trdnega, gotovega
koraka in združene volje, praznik, ki individualne skrbi in strahove
pušča ob strani in vse naše namere veže v skupen cilj, za katerega je
skoraj odveč reči, da posvečuje vsa sredstva.

Dan kasneje je na Evrosongu zmagala https://www.youtube.com/watch?v=QRUIava4WRM – Conchita Wurst,
dama z brado. Princesa najbolj individualne vseh individualnosti, ki
uči, da tudi to, kar ti je ob rojstvu predlagala narava, ni pretirano
zavezujoče. Družabna omrežja in forumi raznih novičarskih strani so
pobesneli. Gejevski lobi ima v rokah vse niti, škarje, platno in kar je
še šivalnega pribora, z našo moralo je zdaj tudi uradno konec, Sodoma in
Gomora sta bili proti temu škandalu pičkin dim, Zahod pa je vnovič na
tem, da dokončno zaide. Oswald Spengler, vizionar, je že vedel, o čem govori:

»Kajti sama doba je postala vulgarna in večina ljudi ne ve, do
kakšne mere so okuženi sami. Pomanjkanje omike v parlamentu, splošno
nagnjenje k zapletanju v precej sumljive posle, če obetajo, da bodo
prinesli dobiček brez dela, jazz in zamorski plesi kot duhovni ventili v
vseh družbenih krogih, ženske, napleskane kot prostitutke, prizadevanja
pisateljev, da bi si priljubljenost zagotovili s smešenjem dobro
vzgojenih ljudi v svojih romanih in dramah ter slab okus, ki ga
izkazujejo celo plemstvo in stare vplivne rodbine, ko opuščajo vse
oblike družbenih omejitev in dolgoletnih navad: vse to dokazuje, da je
zdaj vulgarna raja tista, ki narekuje ritem.«

Bili so skratka časi, menijo Spengler, Putin in pisci spletnih
komentarjev, ko so bili možje možje in žene žene, časi jasnih in
razumljivih družbenih vlog, časi jasne in priostrene morale, ki je
izgotovljena čakala, da v težkih trenutkih poprimemo zanjo, časi
junakov, proti katerim se tudi najveličastnejši med nami zdijo kot
pokvečeni pritlikavci. Ti časi so minili in naša človeška dolžnost je,
da jih zase in zanamce priborimo nazaj. Vsak, ki kraljestvu bradatih
gospa in splošnega moralnega propada dopušča, da raste in se krepi, je
soodgovoren, če že ne kriv. Svet je razpadel v kaos in nekdo mora biti
poklican, da ga uredi.

Ne gre samo za Putina in ne gre samo za žolčne homofobe, ki se še
niso privadili dejstvu, da je Evrosong gejevska veselica brez primere.
Gre za to, da se je zadnja leta okrog nas komaj vidno okrepil svet
ljudi, ki odločno, agresivno in brezkompromisno verjamejo, da imajo
prav, da je ta prav enovit in ne dopušča možnosti za eksperimentiranje
in zdaj končno spet postaja očitno, kako globoko je brezno, ki zeva med
nami.

V času, v katerem se krepijo vojske in konservativna morala, ki
strumnega koraka in poenotene volje branijo imperije pred propadom, je
kronati Conchito Wurst za zmagovalko Evrosonga politično dejanje, ki
pristojnim sporoča, naj se jebejo s svojo enotnostjo, redom in
disciplino, saj imamo mi karneval. Kot je nekoč pel Boris Novković –
vojna bo, jaz pa bom umrl od ljubezni. Vi imate svoj prav, svoje tanke,
bombnike in letalonosilke, mi pa prekipevajoča srca in vso svobodo, da
vas pošljemo k vragu.

Nekaj na zgodbi o letošnjem Evrosongu me je spomnilo na Szienkiewiczevega Petronija Arbitra iz Quo vadis.
Morda je bil to lovorjev venec z glave Emme Marrone, morda splošno
vzdušje, da prepevamo medtem, ko gori Rim, ali da je doba norih cesarjev
ponovno v vzponu. Karkoli je že bilo, me je spomnilo na poslovilno
pismo, ki ga je Pertonij poslal Neronu, preden si je s svojo mlado
sužnjo sredi bučne zabave odprl žile in se umaknil s sveta živečih.
Takole je šlo:

»Lahko vam odpustim, da ste umorili svojo ženo in mati, požgali
naš ljubi Rim in zasvinjali našo lepo deželo s smradom svojih zločinov.
Nečesa pa vam ne morem odpustiti – dolgčasa ob poslušanju vaših verzov,
vaših drugorazrednih pesmi, vaših povprečnih predstav. Ostanite zvesti
svojim talentom, Neron – ubojem in požigom, izdajstvom in terorju.
Pohabljajte svoje podložnike, če jih morate; a z zadnjim dihom vas rotim
– ne pohabljate umetnosti. Zbogom in nikar več ne skladajte. Ustrahujte
ljudi, a ne dolgočasite jih, kot ste do smrti zdolgočasili svojega
prijatelja, rajnkega Gaja Petronija.«

Držite se politike, njenih spletk in miškulanc, držite se ribarjenja v
kalnem, počnite, kar vas je volja, samo umetnost nam za božjo voljo
pustite pri miru. In ja, v tem smislu je tudi Evrosong umetnost, tudi če
tri četrt sodelujočih skladb tri minute do obnemoglosti ponavlja piškav
refren v pomanjkljivi angleščini. Je karneval, veselica, prostor za
radost, ki ga je treba ubraniti pred umazanimi kremplji tistih, ki imajo
vedno prav.

Kar se je začelo v petek in doživelo svoj vrhunec v soboto, je v
nedeljo zjutraj dočakalo prisrčen epilog. Nekaj ažurnih ljudi na zidove
svojih Facebook profilov razobesilo spot za Laibachov nov hitič, ki sliši na ime https://www.youtube.com/watch?v=GOffk1G6OX8&feature=youtube_g_p – Eurovision.

»Europe is falling apart,« je golčal Jani na ozadju
zveriženih daljnovodnih stebrov, čez zaslon je vsake toliko utripnil
kateri od smrtnih grehov. Tudi Laibach razume: imperij, kot vedno,
razpada. Struktura se drobi, red se razpušča v kaos. Še sreča, da nas je
Igra prestolov naučila, da kaos ni brezno, marveč lestev.
Vzvod, priložnost, iz katere bomo vsi zapostavljeni vstali kot feniks iz
pepela v zmagovalnem komadu bradate princese Sissy, Conchite Wurst.

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Irina wrote: Dva super prispevka

Brada, Evropa ima te rada

Nikoli ni prepozno. Slovenija in Evropa sta
potrebovali dvanajst let, da sta moškemu v krilu podelili dvanajst točk,
simbolika, ki veliko pove. Sestre se leta 2002 na sončni stran Alp
nismo zgodile slučajno in prav nič zanemarljivo ni poudariti, da je bila
naša dežela že takrat napredna.

Vendar pa je
družba močna toliko, kot so močni njeni najšibkejši predstavniki, in ob
prebiranju portalov, poslušanju pogovornih oddaj z grozo ugotavljam, da
se še nismo povsem otresli predsodkov. Česar se Janezek nauči, to
Janezek zna, radi rečemo, a vse bolj spoznavam, da ima tale naš Janezek
amnezijo, nekakšno luknjo, že skoraj krater v spominu, saj se po zmagi
Conchite Wurst spet počuti ogroženega. “To je slabo za naše otroke …
posmeh vsem ženskam … bolno … cirkus …

Kaj pa če gre pri vsem skupaj za nekaj drugega? Se res bojim, da je stvar globlja.

Verjetno se strinjaš, da z nami manipulirajo določene interesne sile, ki segajo nad posamezne države. Če želiš z ljudmi manipulirati, jih moraš skregati in destabilizirati. Hkrati pa je dejstvo, da posameznik najde, ali vsaj naj bi našel, oporo in stabilnost v družini in prijateljih. K uspešni manipulaciji torej sodijo tudi posamezni segmenti, ki jih izpelješ zato, da se bodo ljudje manj družili in sporočila o nepotrebnosti družine, ki jih spretno plasirajo folku.

– Skozi prizmo skregat folk gledam na gay parade, kot tudi na to, da priskrbiš zastopanje in na koncu zmago takšnile Končiti.

– Na prepoved kajenja v lokalih gledam kot na manever, ki pelje k temu, da se folk manj druži.

– Sporočilo, da družina ni potrebna, najdeš recimo tule: http://www.youtube.com/watch?v=uuwfgXD8qV8

Marsikdo bo seveda rekel, da fantaziram, ampak stvari pač vidim na tak način.

BTW – sedajle se natančnega podatka ne spomnim, a plodnost moških je približno pol manjša kot sredi sedemdesetih let. To dejstvo izhaja največ iz shranjevanja hrane v zmrzovalniku, v PVC pakungi. Zanimivo je, da so to dejstvo “zainteresirani” dolgo uspešno prikrivali in ga je obelodanila šele neodvisna raziskava nekje v Skandinaviji.

Dogaja pa se še marsikaj. Za o cepljenju je bilo itak že ogromno govora, ampak ali recimo veš, da je soja strupena? To je dokazal en avstralec, ki ima ptičjo farmo in je začel ptiče futrati s sojo. Začeli so umirati kot za stavo. Ko je hotel, da kdo naredi raziskavo o tem, so se mu režali. Nazadnje jo je financiral sam. Ugotovitev: edina užitna oblika soje je tista, ki je fermentirana na klasičen način. Dejstvo pa je, da najdeš sojo v ogromno konzervah. (tole o neužitnosti soje je bilo pred leti objavljeno v Delo – znanost)

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ozelot]

Vse to je le znak polarizacije tega sveta. Malo tega v to smer pa še malo onega v ono smer. S tem se ni za ubadat segmentalno.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[Irina]

tadej pretner wrote:

Irina je napisal/a:

Dva super prispevka

Brada, Evropa ima te rada

Nikoli ni prepozno. Slovenija in Evropa sta
potrebovali dvanajst let, da sta moškemu v krilu podelili dvanajst točk,
simbolika, ki veliko pove. Sestre se leta 2002 na sončni stran Alp
nismo zgodile slučajno in prav nič zanemarljivo ni poudariti, da je bila
naša dežela že takrat napredna.

Vendar pa je
družba močna toliko, kot so močni njeni najšibkejši predstavniki, in ob
prebiranju portalov, poslušanju pogovornih oddaj z grozo ugotavljam, da
se še nismo povsem otresli predsodkov. Česar se Janezek nauči, to
Janezek zna, radi rečemo, a vse bolj spoznavam, da ima tale naš Janezek
amnezijo, nekakšno luknjo, že skoraj krater v spominu, saj se po zmagi
Conchite Wurst spet počuti ogroženega. “To je slabo za naše otroke …
posmeh vsem ženskam … bolno … cirkus …

Kaj pa če gre pri vsem skupaj za nekaj drugega? Se res bojim, da je stvar globlja.

Verjetno se strinjaš, da z nami manipulirajo določene interesne sile, ki segajo nad posamezne države. Če želiš z ljudmi manipulirati, jih moraš skregati in destabilizirati. Hkrati pa je dejstvo, da posameznik najde, ali vsaj naj bi našel, oporo in stabilnost v družini in prijateljih. K uspešni manipulaciji torej sodijo tudi posamezni segmenti, ki jih izpelješ zato, da se bodo ljudje manj družili in sporočila o nepotrebnosti družine, ki jih spretno plasirajo folku.

– Skozi prizmo skregat folk gledam na gay parade, kot tudi na to, da priskrbiš zastopanje in na koncu zmago takšnile Končiti.

– Na prepoved kajenja v lokalih gledam kot na manever, ki pelje k temu, da se folk manj druži.

– Sporočilo, da družina ni potrebna, najdeš recimo tule: http://www.youtube.com/watch?v=uuwfgXD8qV8 – http://www.youtube.com/watch?v=uuwfgXD8qV8

Marsikdo bo seveda rekel, da fantaziram, ampak stvari pač vidim na tak način.

BTW – sedajle se natančnega podatka ne spomnim, a plodnost moških je približno pol manjša kot sredi sedemdesetih let. To dejstvo izhaja največ iz shranjevanja hrane v zmrzovalniku, v PVC pakungi. Zanimivo je, da so to dejstvo “zainteresirani” dolgo uspešno prikrivali in ga je obelodanila šele neodvisna raziskava nekje v Skandinaviji.

Dogaja pa se še marsikaj. Za o cepljenju je bilo itak že ogromno govora, ampak ali recimo veš, da je soja strupena? To je dokazal en avstralec, ki ima ptičjo farmo in je začel ptiče futrati s sojo. Začeli so umirati kot za stavo. Ko je hotel, da kdo naredi raziskavo o tem, so se mu režali. Nazadnje jo je financiral sam. Ugotovitev: edina užitna oblika soje je tista, ki je fermentirana na klasičen način. Dejstvo pa je, da najdeš sojo v ogromno konzervah. (tole o neužitnosti soje je bilo pred leti objavljeno v Delo – znanost)

Ja vem Tadej točno, kaj misliš, saj prvo sekundo, ko sem gledala ta nastop po ne vem koliko letih spet Eurosong , sem opazovala stvari na isti način..pač kaj neka iluminatska fora spet, malo sem opazovala proces, samo se mi je potem v hipu vse spremenilo.

To “sporočilnost” same pesmi zaznavam čist drugače. Vem, da naj bi bili v samem videu simboli horusovega očesa in v spotu, pa tudi pri ostalih nastopajočih..To se mi tu enostavno ni več zdelo tolk pomembno, ta pesem o feniksu, ki se dvigne iz pepela in direktno v nebo kričujoča pojava (ni ji zadostovalo, da je tranzvestit, za nameček se je pojavila še z brado) sem vidla kot neko prelomnico, pač še v zunanji manifestaciji..Večina vidi to kot totalni kolaps vsega, kakor je tudi vsepovsod slišati, zdaj pa res vem/o, da je konec blizu, btw sanjalo se mi ni, da je to sploh možno še, da bo doživelo taka obsojanja in kritike..

Fora vsega, kar pa je želela sporočiti pa je, sporočilo enosti, naj sprejmemo vse ljudi, da smo vsi povezani, da ne obstaja ločenost. In to sem tudi zaznala skozi njo.

Ja lahko gremo še globlje, da je tudi to uspešno “zrežiran” proces z višjih ravni, samo kakor sem opazila na večino ljudi ni ravno naredilo vpliva..

Ne vem js sem gledala recimo drugi del od kakih 12. pesmi nastope dalje in ko je prišla na oder sem rekla, ta bo zmagala, čeprav se ni zdelo možno kao..

In zdaj, ko slišim to pesem kje, začutim eno spremembo, kot neka pootrditev, da se je premaknilo naprej..in me v bistvu ful osreči. Tko sem doživela vse skupaj. Ni pomembno, kdo je kdo, od kje prihaja, kam gre, kako izgleda,,,vsi smo isti, vsi smo Eno.

Ja vem za sojo ja..vem, da je večina soje še dodatno gensko spremenjene, pa v ful živilih je, šteje le eko, pa se je na splošno izogibam, včasih je bilo težko s temi rastlinskimi mleki, je bilo edino sojino, zdej pa je že vse živo..Tempeh in miso naj bi bila edino kul.

Lepo je če deliš

[strelka]

Zanimivo , kako ljudje različno opazujemo ..

in različno opazimo …

jaz sem predvsem poslušala glasbo …

In jp ..ta pesem je bila že v defoltu ful kot za kaj pa . npr. za uvodno pesem Jamesa Bonda … prav na eno pesem me je spomnila,eto ja Skyfall ne vem sicer zakaj ker je 100% boljša tud čist drugačna ..ampak me je na to

Skratka drama in še enkrat dramatično …dramatično …nabita s čustvi trplenjem , krivica ..na koncu pa kot feniks iz pepela ..

Vse ostalo se mi je pa zdel zrežiran proces , tud igra vzhičenosti, hvaležnosti, skratka men ni bila bom rekla iskrena ta končita..za moje opazovanje

Da je zmagala ni bilo nobeno presenečenje …saj zame ne.

Zelo me je pa presenetil na koncu dvig roke in zelo skoraj sovražno v smislu mi se ne damo …, nekaj podobnega

To sem jaz opazila …

O iluminatih sploh nisem razmišljala …pa o plastičnih vrečkah polnih estrogena tud ne, kar povzroča neplodnost moških.

Pa da moški postanejo počasi ženske tud ne …

Da je pa zmagala pa tud nimam nič proti …, ni slaba popevka za moj okus sta bile dve boljše …

Konckoncev naj bi bil to festival glasbe EVROSONG ( pa žal še kar nekaj časa ni več)…torej naj glasba govori ..to je po moje bistvo ..

Zdaj kdo je pa izvajalec pa zame niti ni pomembno …( čeprav je tud zanimivo pri Poljakinji so bile pa da že ne rečem skoraj mehki porniči o stepenju smetane v puter , in pranje perila na ribežen …tko da ..ne vem no …kaj bodo na to napisali ..evrosong in pripis učna ura spolnosti; hec )

nova doba …v smislu vsi smo eno v smislu enakopravnosti vseh …pa pri tem šovu tud nisem občutla.

Da si pa točke po bratsko talajo pa tudi … tko morda jp smo povezani ampak samo nekateri ..žee dooolgo.

No je bila sprememba …ponavadi zmagajo take bolj hot ženske z močnim oprsjem npr. ..zdaj je ženske z brado …

boh vedi kaj bo drugo leto...

Evo moje odkrito mnenje opazovanja tega showa ..

strelka2014-05-14 23:36:20

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Avtor]

Prispevki