Neprizemljenost

[tadej pretner]

robi wrote: H
Zato se trudim biti čist kadar slikam. V pravem stanju duha, ko ni negativnosti, misli…

Ampak kako to dati v svet? To je cela štala. Pa bo že. Bo že čas prinesu rešitev.

Odgovori, če se ti da, če ne pa tudi prav, saj si mi že v prejšnjem postu zeloooooooo zelooooooo pomagal, odprl oči.

Če te prav razumem, sprašuješ po tem, na kakšen način naj bi se začel tržiti. Drži? Tu žal nisem pravi naslov za kvaliteten nasvet, boš precej bolj profitiral, če si malo ogledaš, kako to počnejo recimo tisti bivši sošolci, ki so uspešni.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[robi]

Tadej res fuuuuul hvala.

Morm napisat svojo izkušnjo še naprej.
Včeri je bil čustveno en najbolj bolečih dni.
Ponavadi ko je pršla kaka bolečina v telesu, sem jo bil navajen čistit.
Včeri smo s starši cel dan bili skupaj, na neki poti.
Bolečine so prišle (seveda agresija v podzavesti), potem sem čistil, ampak bolečine so ble še hujše.
In še hujše. Pol sem vidu, da ni drugega kot da sam pustim (kot po ekvilibrium delavnici) in je še bolj bolelo. Ampak sčasoma (po kaki uri ali več) se je začelo vse umirjati. Dobivati sem začel ogromno moč in mir.

Zvečer sem napisal pismo očetu, ki ga še nisem čist končal. Itak lahk to verjetno traja praktično v neskončnost.

V trenutku, ko sem prebral da imam kratek vdih sem začutil, da sem večinoma samo vdihoval.
Tako sem začel izdihovati. Iz pljuč se je začela sproščati vsa napetost. S pomočjo tega se je začelo sproščati vse telo. Bolečine v ledvicah so se začele umirjati.

Moram povedati, da je to zelo klasična finta preveč duhovnega človeka. (Postaneš preveč duhoven zaradi pretekle agresije in ne obratno.) To sem marskije že prebral in seveda izkusil na sebi.
Ampak če ti kaki duhovni učitelji govorijo, da se moraš smehljati navzven je to katastrofa.

Hvala za tisto o haptefobiji, sem prebral en članek na netu. Pri meni je približno vzorec tak: starši so me verjetno bili zelo veseli kot otroka, a to se je začelo vleči v skoraj obsesijo. Priklepanje nase (to sicer ni moj problem), ampak bol ko sem se umikal bol sta si želela bližine (tut brat se podobno umika – on je “zbežal” v ljubljanom in v delo, jaz na pohorje v naravo).

Glede haptefobije je tudi tako: bol ko sem se poglablal v duhovno vadbo, bol sem se bal dotikov (sej še ni čist konc).

Počasi začenjam biti ful vesel kakšne zunanje agresije, ker na ta način začenjam živeti čustveno življenje, za katerega sploh nisem vedel, da obstaja.

Tako da sem res fuuul ful hvaležen za vse ideje, ves suport od vseh vas.
Hvaležen za bolečine, da so, saj bi bili brez njih izgubljeni nekje v glavi ali pa še dalj.

Bodite fajn, rad vas imam vse

Lepo je če deliš

[zofija]

Robi živijo,
saj veš, kakor znotraj takor zunaj oz. kakor zunaj takor znotraj!!!
Nočem bit nč pametna ampak, če gledam tk iz sebe ven in takrat, ko sem jaz dojela “to zunanjo agresijo”, sem ugotovila, da je vsak svoje sreče kovač(kakor znotraj takor zunaj). In, ko mi je to nnekako postalo jasno nisem bila prav nič vesela ampak ravno nasprotno žalostna, jezna, užaljena, zaskrbljena nad samim seboj, in to so seveda bila moja čustva.
In ta metoda treh pisem se meni zdi DEBEST, jaz teh treh pisem sicer nisem pisala ampak sem vsakemu katerem sem mislila, da mi je naredil krivico oz. povzročil taka “negativna čustva”, povedala ta moja občutenja, zamere, odpuščanja kar direkt v glavo, iz oči v oči, sem izkomunicirala stvari. Zdej pa, jaz se nebi lih primerjala,,, uglavnem ta pisma delujejo, če delaš s celim svojim bitjem, dušo, zavedanjem v tistem trenutku, tukaj in sedaj…kakor znotraj takor zunaj, oz. matematično povedano, sem minus spremenila v plus, ker sem silom prilike, dogodkov ugotovila, da minus brez plusa sploh ne more obstajati.
Z lljubeznijo….

Lepo je če deliš

[Misogi]

Malo pozno ampak takoj, ko sem začel brati o tvojih težavah sem si rekel, ta bi

moral začet trenirat borilne veščine. Definitivno za tvoje težave. Prva leta ogromno zemlje in šele, ko so temelji zabetonirani pride nebo. Between heaven and earth.

Čist tko, nasvet iz izkušenj in ne reklama ali karkoli .

Fajn bodi.

Lepo je če deliš

[strelka]

Misogi wrote: Malo pozno ampak takoj, ko sem začel brati o tvojih težavah sem si rekel, ta bi

moral začet trenirat borilne veščine. Definitivno za tvoje težave. Prva leta ogromno zemlje in šele, ko so temelji zabetonirani pride nebo. Between heaven and earth.

Čist tko, nasvet iz izkušenj in ne reklama ali karkoli .

Fajn bodi.

Meni zelo pomaga tai chi….pa chi gong…vaje , ki jih kar precej …
ne moreš verjet …kaj se je dogajalo prvi mesec …počutje…čiščenje
Sicer ne vem kolko sem ozemljena, ampk sem že kar precej …ampak zelo bistri um …po eni strani ga umirja po drugi strani ga krepi
tko da izpostavi ravnotežje… kako že pravijo telesa in duha.

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Bojana]

Najbrž bo tole zvenelo neumno … Ves čas sem bila prepričana, da če si neprizemljen, plavaš v oblakih, nekako ti je vse ravno …

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Bojana wrote: Najbrž bo tole zvenelo neumno … Ves čas sem bila prepričana, da če si neprizemljen, plavaš v oblakih, nekako ti je vse ravno …

Tako ponavadi zadevo razlagajo v ezoteriki in priporočajo vaje prizemljevanja, ki najpogosteje temeljijo na energijskem vkoreninjanju. A zadeva je precej bolj kompleksna in najtesneje povezana s tem, da ima oseba izgrajen adekvaten pogled na svet, ki pa bazira na bazičnih vedenjskih modelih, ki jih razvijemo v otroštvu in potem furamo skozi lajf. O tem ezoterika v glavnem ne govori, še najbolj bi ezoterično neprizemljenost v psihologiji “pokrila” identifikacija z nezrelo osebo. Ampak – ali se ti ne zdi recimo oseba, ki ima stalno pare izključujočih se ciljev neprizemljena? Valjda – v psihologiji temu rečejo identifikacija z mučenikom. In to še ni vse.
Kdo je sploh prizemljen? Je večina prizemljena? Ne vem, če. Večina fura identiteto žrtve, za katero je značilno mišljenje, da lajf pač je, kakršen je, in da se lahko razmeram le prilagodiš, ne moreš pa nanje ključno vplivati. Ali je res tako? Seveda ni, ampak večina res ne razume/verjame, da s svojim notranjim stanjem privlačimo realnost, ki jo živimo. So torej prizemljeni?
Kaj pa sam način delovanja – nekateri delujejo pretirano yang (gredo tudi z glavo skozi zid), nekateri pretirano yin (enostavno nikoli aktivno ne ukrepajo). Se ti zdijo eni in drugi prizemljeni? Misliš, da opisanim k prizemljenosti lahko pomagajo zgolj vaje vkoreninjanja ipd.?

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki