moj vrt

Prikaz 183 prispevka (od skupno 299)
  • Avtor
    Prispevki
  • #15802
    strelka
    Participant
    če je tako kot biokil …
    pietrin ..to vsebuje rožica , ki ji rečejo dalmatinski bolhač, potem bo že pomagalo ..in za ljudi in živalice ni strupen. samo za žuželke ..-ne vem pa kako je s čebelami , čmrlji ..kdo ve?
    Lepo je če deliš
    #15806
    ANKA
    Član

    Imam neko škropivo iz nekih pečk..nevem že česa…ni strupeno za čebelice, posebej piše to.

    Lepo je če deliš
    #16379
    strelka
    Participant

    enkrat je bilo govora o paradižniku..

    zdaj razlika zakaj j e kupljen paraižnik bolj obstojen kot pa domač…
    zdaj ko je paradižnik zrel lahko povem, pustimo sedaj kupljenega …ampak razlika je predvsem od sorte…
    pri nas imajo tega solatnega , pa bolj mesnatega -volovsko srce.
    razlika je očitna …drugi se pravi volovsko srce je fuul mehak in ko ga npr. tenstaš se fino spusti …se pravi fajn za kakšne omake , mezge…
    solatni pa je zelo trd…Smile tud ko je fajn zrel.
    Pa fino ga
    zalivat ko raste in zori…
    je pa letos odlična letina…celo paprika …je pa res je bil dobro zalivanSmile.
    Lepo je če deliš
    #16382
    tadej pretner
    Moderator

    strelka wrote:

    je pa letos odlična letina…celo paprika …je pa res je bil dobro zalivanSmile.
    Jp, se strinjam. Meni je paradižnik tako, kot raste letos, rasel le pred nekaj leti, ko sem imel cepljenega. Letos pa navaden raste tako, da ne vem, kam bi z njim. Pri papriki se sicer ne morem tako hvaliti, a vseeno raste boljše, kot prejšnja leta.
    Lepo je če deliš
    #16408
    tadej pretner
    Moderator

    Strelka, ti se spoznaš na takele stvari in boš tole morda vedela – pravijo, da je v paradižniku takrat, ko je še zelen, nek alkaloid, ki je za človeka strupen. Jbg, zdaj, kaj pa srbska solata, pri kateri uporabljamo tudi zelene paradižnike? Je z njo vse o.k.? Se tisti alkaloid s čim nevtralizira?

    Lepo je če deliš
    #16409
    strelka
    Participant

    ja solanin.

    bojda ..ga je v paradižniku nekoliko manj…kot npr. v zelenem krompirju.
    drugače pa tole ne vemSmile.
    Po moji logiki solanin kar ostane …v srbski solatiSmile.
    je pa teh receptov čuda tudi zeleni ajvar se dela…
    Lepo je če deliš
    #16411
    strelka
    Participant

    sem najdla tole na netu.. …kar se tiče paradižnika …

    tukaj so napisane zanimive trditve ,prav za zelen paradižnik.
    zdaj kaj bolj pretehta …ali c vitamin ali alkaloid.
    tukaj je omenjen tomatine …in ne solanine…no kakor koli že Big smile.
    zdaj če je tukaj kakšen profesionalec v pravem pomenu besede ….me pa sedaj res zanima kaj je s tem alkaloidom.
    je pa tudi res, da prav namerno gojijo tako sorto zelen paradižnik …torej tisti je zrel zelenEmbarrassed.

    Paradižnik je na 16 mestu med vsem sadjem in zelenjavo po
    vsebnosti
    vitamina A in 13-najsti po vsebnosti vitamina C. Poleg tega vsebuje pomembne količine Lycopena, beta-karotena, magnezija,
    železa, fosforja, riboflavina, tiamina,….
    Po nekaterih
    raziskavah pa je na prvem mestu kot vir mineralov in vitaminov v celoti.

    Ena od bolj važnih funkcij pa je, da je močan
    antioksidant (zaradi Lycopena, ki je samo v rdečih
    paradižnikih
    ) in uničuje proste radikale in zato preprečuje oksidacijsko
    škodo na membranah celic, vitalnih proteinih in DNA strukturi.

    Zaradi tega je vzgoja paradižnika z visoko
    vsebnostjo Lycopena ena od želja vseh , ki se ukvarjajo z izboljšavo
    paradižnika. Zato so razvijalci tudi prišli do OSU Blue sorte, ko so križali čileansko
    divjo sorto ( ki ima izredno veliko Lycopena) z borovnicami, ki imajo drug
    antioksidant ( ki je v borovnicah in temnemu grozdju) Anthocyanin. Okus je žal zanič.

    Kako preverimo ali sadež ali zelenjava vsebuje
    antioksidante: prerežemo sadež in po preteku časa ugotovimo ali je spremenil
    barvo ( če je oksidiral). Če se barva ni spremenila potem vsebuje
    antioksidante. Paradižnik ne porjavi, če ga prerežemo, jabolko ali krompir
    hitro porjavita-oksidirata. Lubenica temno grozdje ne porjavi, ker vsebuje
    antioksidante.

    Človeško telo tudi samo po sebi vsebuje
    antioksidante, karotenoide, več kot 20 različnih je v človeški krvi . Lista
    pomembnih karotenoidov najdenih v človeški plazmi so: lutein, zeaxanthin, alfa
    kriptoxanthin,, lycopene, alfa karoten in beta karoten,…

    Beta-karoten je tudi znan kot provitamin A, ker se
    metabolizira v vitamin A v jetrih.

    Lycopene je najmočnejši antioksidant in ima zelo veliko molekulo in je rdeče barve. Ta močna rdeča
    barva lycopena daje barvo: paradižniku, feferonom, grozdju, lubenici, guavi,
    papaji, papriki,…

    Lycopene v paradižniku je zelo stabilen.
    Segrevanje paradižnika na 80 stopinj za 10 ur nima efekta na vsebnost lycopena.
    Segrevanje na 100 stopinj, 10 ur pa zmanjša vsebnost za 10%. Nekatere raziskave
    kažejo, da je zaradi segrevanja lycopen prešel v formo cis-lycopene, ki je bolj
    dostopna človeškemu telesu. Zato, ko kuhamo mezgo ne izgubimo nič na vsebnosti
    lycopena.

    Lycopene v paradižniku varuje paradižnikove
    fotosenzibilne molekule pred oksidacijo. Največ ga paradižnik proizvede pri
    temperaturi 24 stopinj.

    Vsebnost NPK in vrsta zemlje ne vpliva bistveno na
    vsebnost Lycopena.

    Od omenjenih sadežev (zelenjave) je največ
    lycopena v paradižniku.

    Rdeče sorte paradižnika so postale popularne šele
    v 19-tem stoletju.

    Divja sorta kultiviranega paradižnika:
    Lycopersicum pimpinellifolium ima 40 krat več lycopena kot kultiviran
    paradižnik, zato se pri križanjih in vzgoji novih sort (aka osu blue)
    uporabljajo te divje sorte.

    Količina lycopena v človeškem telesu pade za
    polovico v 20 dneh.

    Ljudje , ki uživajo veliko paradižnika imajo 50% manj raka-
    degeneracije celic zaradi oksidacije. Podobni rezultati so za srčne bolezni,
    arteriosklerozo,…
    Tipičen plod ima
    95% vode in preostalih 5% je razdeljeno tako:

    50% je sladkor (glukoza in fruktoza) 15% kislina,
    preostali del minerali in soli. Visoka vsebnost sladkorja in kislin pomeni
    boljši okus.

    Češnjevi paradižniki imajo močnejši okus ravno
    zaradi razmerja med vodo, sladkorji in kislinami.

    Lycopene je lahko tudi v rumenih in oranžnih
    paradižnikih, čeprav ga je manj in je prekrit z drugimi pigmenti. V zelenem
    paradižniku ga ni. V lupini paradižnika ga je petkrat
    več kot v mesu paradižnika.

    Najbolj optimalen je temen paradižnik
    (črn),
    ker vsebuje vse
    vrste karoteidov ( Lycopene in tudi Anthocyanin
    in Tomatine
    ) , zato ima tudi vse barve na lupini: črno,zeleno, rdečo,
    rumeno. Zato je črni paradižnik zelo zaželjen v zadnjem času in raziskovan v
    mnogih razvojnih centrih. Ugotovitve kažejo, da ima naraven gen ( crimson
    gene), ki povzroča to posebnost v barvi in s tem v vsebovanju drugačnih
    antioksidantov oziroma celega spektra.

    Največ lycopena pa je v rdečem, sledi oranžen,
    nato rumen ( kjer ga skoraj ni). V zelenem pa je druga snov imenovana Tomatine, ki je toksin iz iste družine alkaloidov kot
    Solanin. Je strupen, vendar zadnje raziskave kažejo, da deluje zelo močno na
    rakaste celice. Raziskave še potekajo.

    Zelen ima tudi najmanj A vitamina in največ C
    vitamina v primerjavi z ostalimi in tudi največ proteinov.

    No, del raziskav je končanih in dr.Friedman ( ki
    se že 20 let ukvarja z alkaloidi) je objavil rezultate raziskav, ki kažejo, da
    je pravzaprav zelo dobro uživati zelene paradižnike. Tomatin se namreč ne
    prebavi ampak se veže na holesterol in izloči iz telesa. Tako poleg zelo
    močnega učinka na rakave celice ima še to pozitivno plat – nižanje holesterola.
    Zato se poleg uživanja visoko lycopenskih rdečih paradižnikov pridobi tudi z
    uživanjem zelenih paradižnikov ( misli se na sorto in ne na nezrele), ki
    vsebujejo glycoalkaloide.

    Navajam dele teksta:

    …The alkaloid apparently binds to cholesterol in
    the digestive system, and the combination is excreted — ridding the body of
    both alkaloid and cholesterol. ….These findings extend related observations
    on the anticarcinogenic potential of glycoalkaloids and suggest that consumers
    may benefit by not only eating high-lycopene red tomatoes, but also green
    tomatoes containing glycoalkaloids. ….

    Tukaj pa je objavljeno poročilo:

    http://www.ars.usda.gov/research/publications/publications.htm?SEQ_NO_115=242884

    in tudi tu je nekaj:

    http://pubs.acs.org/doi/abs/10.1021/jf900364j

    Kot kaže, je najbolj modro gojiti vse barve
    paradižnika in brez strahu uživati v skupnem učinku.

    V rumenem pa je največ beta-karotena, nekaj manj v
    oranžnem.

    strelka2012-09-08 19:24:12

    Lepo je če deliš
Prikaz 183 prispevka (od skupno 299)
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.