moj vrt

[strelka]

tole je pa fajn blogec …

tud jagode…a deteljica zraven …hm …

lansko leto je bilo tolk detelje ..tam kjer ni treba ..da ne upam kaj takega predlagat ...

Deteljca pa fino gnoji ….jagode pa rabijo veliko vode pa fajn rodovitno prst.

jaz sem jih imel kar v cvetličnem loncu ..pa na oknu ..

tko za okras..zraven pa še kaj za v usta …

strelka2012-05-04 17:34:08

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Katja]

Jp, tale blogec je super! samo navigacijo ima malo slabšo; starejše prispevke se težko najde drugače, kot po naključju (;kar pa po drugi strani mogoče sploh ni tolk slabo;)

Eno vprašanje: neka živalca mi je pojedla listke na papriki in paradajzu. Mama pravi, da to ni polž. Ima kdo kakšno idejo kaj bi to lahko bilo in kako se tega losat na naraven način?

Lepo je če deliš

[janko]

Katja wrote: me veseli! potem bova pa lahko na koncu “sezone” izmenjali izkušnje s polžki

v kmetijskih trgovinah se dobi gnojilo bioorganic… al neki tacga…
to naj bi bil posušen in stisnjen hlevski gnoj… pakiran u vreče po 10 in 20 kg v obliki briketov, podobnih mačji pojedini. o tem, da tisto govedo mogoče krmijo z gensko križano koruzo, pridelano u braziliji… zdej ne bi kompliciral… ampak… sem sprobu in pol gredice gnojil… in pol ne… razlika je bila očitna…
in to gnojilo naj bi tudi odganjalo polže… in tudi jih… grem stavit tadejevega psa je pa tudi res, da je več različnih proizvajalcev in prodajalcev tega dreka u kockah in vsi menda ne propagirajo, da naj bi tudi odganjalo polže.

Lepo je če deliš

[Katja]

Janko, hvala za nasvet! Tole mi bo prišlo zelo prav.

Drugače se je pa tisti del mojega sporočila o polžkih, ki si ga citiral, nanašal na spiralno gredico, ki jo je Tintina krstila za polžka. ampak tvoj odgovor je bil vseeno več kot na mestu! vsaj zame ;)

Lepo je če deliš

[strelka]

fuj ti briketi tako smrdijo al pa Biogrena -mislim da je čist isto …

da jaz težko zdaj verjamem, da je to navaden hlevski gnoj ….

mora bit kaj drugega.

Pa še nekaj ..hlevski gnoj saj eno leto traja , da se raztopi …tale organik al biogrena se pa takoj ..mislim še tisto leto učinkuje.

Glede paradižnika , pa paprike …kaj pa kakšne uške …

tole …prodajajo, prav za vrt ..

Naravni bolhač…

http://www.unichem.si/bio_vrt/bio_varstvo_pred_skodljivci/izdelek?prid=199

strelka2012-05-06 17:59:28

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Katja]

Hvala za link Strelka!

Danes sem slišala še eno simpl varjanto, za made in doma škropivo:
namočiš koprive v vodo (razmerje 1:1) za 12-24ur, precediš in napoj je pripravljeno za uporabo.

Lepo je če deliš

[strelka]

Moraš večkrat ponoviti ….potem pa lahko uporabiš za gnojilo .

Tole je tud zanimivo , omenjajo tudi koprivo:

NARAVNA ŠKROPIVA

Vrt­na­ri­mo dru­ga­če Le kdo si ne že­li, da bi bila hra­na, ki jo zau­ži­je­mo, do­bre­ga oku­sa in hkra­ti lepa, zdra­va ter neo­po­reč­na? Ven­dar pa brez upo­ra­be škro­piv na­vad­no ne gre. Tudi če se še tako tru­di­mo in me­ha­nič­no za­ti­ra­mo glive in ško­dljiv­ce, se bodo ti prej ali slej nam­no­ži­li in nam uni­či­li pri­de­lek. Iz­bi­ra škro­piv Če se že ne mo­re­mo izog­ni­ti upo­ra­bi škro­piv, pa lah­ko ome­ji­mo nji­ho­vo upo­ra­bo. Prvi ko­rak k temu je sa­je­nje rast­lin, ki so od­por­ne pro­ti bo­lez­nim in ško­dljiv­cem, izbi­ra sort, ki so pri­la­go­je­ne na naše raz­me­re, us­trez­na lega ipd. Dru­gi ko­rak je iz­bi­ra škropiv, ki so čim manj ško­dlji­va, to­rej škro­piv, ki so na­re­je­na na na­rav­ni pod­la­gi, ali še bo­lje, škro­piv, ki jih lah­ko sami pri­pra­vi­mo iz rast­lin, ki ra­ste­jo okrog nas. Tak­šna škro­pi­va so si­cer manj ško­dlji­va in po­sle­dič­no manj učin­ko­vi­ta kot kup­lje­na, ven­dar je nji­ho­va pred­nost v tem, da ne uni­ču­je­jo ko­rist­nih ži­va­li pa tudi brez­plač­na so. Tret­ji ko­rak pa je, da pra­vo­ča­sno opa­zi­mo bo­le­zen ali ško­dljiv­ca ter takoj us­trez­no ukre­pa­mo. To bo pri­po­mo­glo k temu, da bomo čim prej za­tr­li bo­le­zen ali ško­dljiv­ce, in po­sle­dič­no upo­ra­bi­li manj­šo ko­li­či­no fi­to­far­ma­cevt­skih sred­stev. Ze­lišč­ne pre­vrel­ke, broz­ge, iz­vleč­ki Rast­li­ne, iz ka­te­rih pri­prav­lja­mo na­rav­na škro­pi­va, lah­ko na­be­re­mo v na­ra­vi ali pa celo na vrtu. Med­nje spa­da­jo pre­sli­ce, ko­pri­ve, vra­tič, pe­lin, rman, ga­bez, ka­mi­li­ce, ki so hkra­ti tudi zdra­vil­na ze­liš­ča. Na­rav­na škro­pi­va pa lah­ko pri­pra­vi­mo tudi iz rast­lin, ki jih go­ji­mo na vrtu, npr. iz pa­ra­diž­nika, če­bule, česna, gor­čice itn. Iz teh rast­lin pri­pra­vi­mo ze­lišč­ne pre­vrel­ke, ze­lišč­ne broz­ge ali pa ze­lišč­ne iz­vleč­ke. Pre­vrel­ko pri­pra­vi­mo tako, da naj­prej sod ali kad na­pol­ni­mo z rast­li­na­mi, nato pa jih pre­li­je­mo z de­žev­ni­co ali po­sta­no vodo, ki je ne­kaj ča­sa sta­la na son­cu. Soda ali kadi ne sme­mo na­pol­ni­ti do vrha, ker se med vre­njem pre­vrel­ka peni. Vsaj en­krat na dan pre­vrel­ko pre­me­ša­mo. Za upo­ra­bo je pri­mer­na, ko po­tem­ni in se ne peni več. Na­vad­no je to po dveh ted­nih. Ze­lišč­no broz­go pri­pra­vi­mo tako, da do­lo­če­no ko­li­či­no rast­lin (sve­žih ali su­hih) na­ma­ka­mo 24 ur v vodi, nato pa ku­ha­mo prib­liž­no pol ure. Broz­go nato oh­la­di­mo in pre­ce­di­mo. Ze­lišč­ne iz­vleč­ke pa pri­pra­vi­mo tako, da suhe ali sve­že rast­li­ne na­ma­ka­mo naj­več 3 dni v hlad­ni vodi. Me­ša­ni­ca ne sme vre­ti. Pri­me­ri naj­po­go­stej­ših na­rav­nih škro­piv Za vars­tvo pred žu­žel­ka­mi ter kre­pi­tev obram­bne­ga me­ha­niz­ma pa tudi kot gno­ji­lo lah­ko upo­ra­bi­mo pre­vrel­ko iz ko­priv. Pri­pra­vi­mo jo iz 1 kg sve­žih ko­priv (ali 100 do 200 g su­hih ko­priv), ki jih na­mo­či­mo v 10 l vode. Pre­vrel­ko raz­red­či­mo v raz­mer­ju 1 : 10. Z njo lah­ko za­li­va­mo tla v ob­moč­ju ko­re­nin, moč­no raz­red­če­no pa lah­ko škro­pi­mo tudi po li­stih rast­lin. Pro­ti list­nim ušem upo­rab­lja­mo os­tro ko­pri­vo­vo broz­go, ki jo pri­pra­vi­mo iz ena­ke ko­li­či­ne ko­priv in vode kot ko­pri­vo­vo pre­vrel­ko, le da upo­ra­bi­mo hlad­no vodo, v ka­te­ri mo­ra­jo biti ko­pri­ve na­mo­če­ne 12 do 24 ur (najdlje tri dni), nato pa z ne­ra­zred­če­no poš­kro­pi­mo rast­li­ne. Ena­ko pri­pra­vi­mo tudi ga­be­zo­vo pre­vrel­ko, ki jo lah­ko me­ša­mo s ko­privovo pre­vrel­ko. Ti dve rast­li­ni se do­pol­nju­je­ta. Za pri­pra­vo broz­ge iz njiv­ske pre­sli­ce, ki jo upo­rab­lja­mo za za­ti­ra­nje ple­sni, rje, škr­lu­pa, pr­šic in rde­če­ga paj­ka na sad­nem drev­ju pa si pri­pra­vi­mo škro­pi­vo iz njiv­ske pre­sli­ce. Po­tre­bu­je­mo 1 kg sve­že pre­sli­ce (ali 150 g po­su­še­ne), ki jo na­mo­či­mo za 24 ur v 10 l vode. Nato jo ku­ha­mo, tako da pol ure po­ča­si vre. Na­sta­lo te­ko­či­no oh­la­di­mo in pre­ce­di­mo ter red­či­mo v raz­mer­ju 1 : 5. S pre­slič­no broz­go škro­pi­mo v su­hem, sonč­nem vre­me­nu. Ko­pri­vo­vo in pre­slič­no broz­go lah­ko me­ša­mo. Za za­ti­ra­nje ško­dljiv­cev na vrt­nih ja­go­dah, ma­li­no­ve­ga hrošč­ka, pr­šic, list­ne­ga za­vi­ja­ča, rje na rast­li­nah in ple­sni upo­ra­bi­mo škro­pi­vo iz cve­to­če­ga vra­ti­ča. Po­tre­bu­je­mo 0,25 kg sve­žih li­stov, ste­bel in cve­tov (ali 15 g suhe rast­li­ne) in jih na­mo­či­mo v 5 li­trih vode. Lah­ko jih tudi sku­ha­mo kot pre­sli­co. Po­le­ti škro­pi­mo tla oko­li rast­lin, po­zi­mi pa tudi rast­li­ne. Po cve­te­nju rast­lin in je­se­ni škro­pi­mo s te­ko­či­no, ki smo ji do­da­li še li­ter vode. Šte­vil­ne uši, ri­be­zo­vo rjo, go­se­ni­ce, mrav­lje in pr­ši­ce na ro­bid­ni­cah za­ti­ra­mo z 1/3 kg sve­žih (ali 30 g su­hih) pe­li­no­vih li­stov, ki jih na­ma­ka­mo tri dni v 10 l vode. Pre­ce­di­mo in ne­ra­zred­če­no škro­pi­mo po pri­za­de­tih rast­li­nah. An­dre­ja Haupt­man Med­ved

Tole pa katere rastlinica pomagajo odganjati nepridiprave , bolezni ..

Rastline, ki odganjajo škodljivce
– Bolhače: v soseščini grede, ki bi jo radi zaščitili, posadimo pelin, poprovo meto ali paradižnik. Njihovo zelenje lahko uporabimo kot zastirko. Zdravilne pripravke delamo iz pelina in paradižnika.
– Pršice: za sajenje v bližino ali za zastirko uporabimo česen in pelin, za pripravke pa česen, vratič in pelin.
– Mravlje: za sajenje v bližino ali za zastirko uporabimo sivko, vratič, poprovo meto ali motovilec, za pripravke pa poprovo meto.
– Gosenice: za sajenje v bližino ali za zastirko zelena, kamilice, žajbelj, nadzemni deli paradižnika, boreč, za pripravke pa paradižnik, pelin in rabarbara.
– Kapusove beline: za sajenje v bližino ali za zastirko koper, žajbelj, rožmarin, timijan, poprova meta, paradižnik, pelin, za pripravke pa pelin in paradižnik.
– Listne uši: za sajenje v bližino ali za zastirko kapucinka, sivka, šetraj, meta, bazilika, kopriva, hren in ricinus, za pripravke pelin, kopriva in meta.
– Ogorčice: za sajenje v bližino ali za zastirko tagetes in ognjič.
– Muhe na zelenjadnicah: za sajenje v bližino ali za zastirko sivka, vratič, vinska rutica, pelin, bazilika, citronka, ožepek, rabarbara, orehovi listi in žajbelj, za pripravke pa rutica, sivka, limonska trava, meta, vratič, ožepek in rabarbara.
– Koloradske hrošče: za sajenje v bližino ali za zastirko ognjič, lan, hren, kapucinke in mrtva kopriva.
– Volnate uši: za sajenje v bližino ali za zastirko kapucinke.

Rastline, ki varujejo pred boleznimi
– Pepelasto plesnijo: za sajenje v bližino ali za zastirko uporabimo česen, drobnjak, čebulo in baziliko, za pripravke pa baziliko in čebulo.
– Rjo: za sajenje v bližino ali za zastirko uporabimo pelin, za pripravke pa vratič in pelin.

Cvetice in grmovnice, ki privabljajo koristne žuželke
Žuželke, ki so naravne sovražnice škodljivcev, privabljajo rman, ognjič, korijander, ajda, komarček, melisa, ožepek, kamilice, timijan, rudbekija, ameriški slamnik, marjetice, bela gorjušica in različno cvetoče detelje.

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Avtor]

Prispevki