Moiron - Forum duhovnost

Moderator

Gaja wrote: Zanima me več o tem kristalu, brskam po netu pa bore malo najdem. Do sedaj sem zasledila le seznam, kjer je pri vsakem organu navedenih par odgovarjajočih kristalov, moiron je zapisan le ob pojmu ”ozemljitev”.

Imam ga doma že več kot 10 let (in ves čas sem mislila da je pač ”črna kamena strela”), je neobdelan, drži se še kamna je pa velik tako da sega čez celo odprto dlan. Bi priložila sliko pa še nisem nagruntala kako se jo prpopa zraven

Morion je popolnoma črna vrsta dimnega kremena in nima opazno različnega spektra delovanja od običajnega dimnega kremena. Zato ju običajno obravnavamo “v paketu”.

ČADAVEC (DIMNI KREMEN)
Trigonalni SiO2
Pogoste primesi: Al, Li, Na
Trdota: 7
Gostota: 2,63–2,65 g/cm3
Element: zemlja

Čadavec je vrsta kremena zadimljenega videza in školjkastega loma. Če je popolnoma črn, mu pravimo MORION. Poleg prisotnosti aluminija je razlog njegove obarvanosti posledica radioaktivnega sevanja ali ultravioličnih žarkov okolice, kjer je nastal (npr. Žirovski vrh v Sloveniji, kjer ga najdemo v neposredni bližini ležišč uranove rude). Pri kabošonsko brušenih morionih je v primerih, ko vsebuje igličaste vključke rutila, jasno zaznaven asterizem. Kadar ga segrejemo na temperaturo 360 oC, postane čadavec popolnoma brezbarven, če pa ga potem postavimo v bližino radija, ponovno potemni. Zato nekateri menijo, da so bili vsi čadavci prvotno povsem običajni kremenovi kristali, vendar pa so v nekem obdobju zaradi različnih vzrokov prišli v stik z radioaktivnim sevanjem. A glede na to, da so v srednjih Alpah kristali kremena do višine 1400 m brezbarvni, nato pa dobivajo počasi temno barvo, ki je na višini 2900 m že popolnoma črna, je povsem mogoče, da so bile raztopine, iz katerih je kremen nastajal, glede na višino, različno radioaktivne in so se torej tovrstni kremeni tako obarvali že v fazi nastanka. Čadavce brusijo fasetno, morione, zlasti zvezdaste, pa tudi kabošonsko.

Izvor imena: Beseda čad pomeni saje. Ta mineral imenujemo zaradi videza tudi dimni kremen, popolnoma črnim primerkom pa pravimo morion (latinsko morsus temen).

Nahajališča: Največje čadavce so našli v Braziliji, veliko pa jih je tudi v Ko¬loradu (ZDA), Avstraliji, Španiji, Švici in na Madagaskarju. V Sloveniji naletimo nanj najpogosteje pod Slivnico (Dobec).

Možnosti zamenjave: Brušenega lahko zamenjamo za topaz, rjavi turmalin, andaluzit ali vezuvianit.

Ponaredki: Ponekod »delajo« čadavce z obsevanjem kremena. Barva takšnih čadavcev ni tako obstojna, kot barva naravnih (do 300 oC), saj jo izgubijo na temperaturi 180 do 200 oC.

Tradicionalna uporaba: V preteklosti so verjeli, da njegova vibracija odstra¬njuje zle misli in nam pomaga odkriti prave razloge za to, da so stvari takšne, kot so. Ponekod so ga uporabljali tudi v magijskih postopkih komunikacije z umrlimi. Za kamen, ki olajšuje tovrstno komunikacijo, je veljal predvsem morion.

Uporaba danes: Gre za aktivni kamen, ki ga uporabljamo za energiziranje prve čakre. Položen nanjo ali v obliki eliksirja, deluje ugodno na presnovo in spolno območje, krepi živce in področje hrbta.
Kadar se počutimo fizično izčrpane udobno sedemo, vzamemo v vsako roko po en čadavec, se sprostimo, in se prepustimo njuni vibraciji, ki nas zelo hitro okrepi. Na finoenergijskih ravneh krepi odpornost proti stresu, nas sproš¬ča ter krepi čut za realnost. Programiramo ga za stik s samim seboj in v zaščitne namene.
V nasprotju s tem ga nekateri ezoterični avtorji imenujejo kamen narkomanov, ki spodbuja domišljijo, deformira pa predstave o realnem svetu in ovira ja¬sno¬vidnost.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/