MAORI zdraviteljstvo

[snowcat :)]

Bolečina je fascinantna zadeva. Enkrat sem gledala na wiki, me je zanimalo, kako je sploh in kdaj prišlo do uporabe anestetik. Takratni zdravniki sploh niso se ubadali s bolečino. So to smatrali za popolnoma naraven proces. Anestetik je bil ključen za zobobol, oči, ekstremitete, šele kasneje se je preneslo v ostala področja medicine (notranji organi). Bolečina naj bi signalizirala preko telesa, da nekaj ni v redu. Da spodbudi spremembo delovanja človeka. To je psihosomatsko razumevanje, s tem, da večina religiji reče isto. Rusi imajo prav vic : pride kirurg v nebo in pred vrati stoji Sveti Peter in ga vpraša ,,kdo si in kaj si delal ?,, Kirurg ponosno reče koliko je rešil življenj. Sveti Peter pa ga pošlje v peklo s obrazložitvijo, da je kirurg uničeval njegovo delo ,,jaz pošiljam ljudem sporočila in ti si jih pridno brisal,,

Imam osebno izkušenj s manuelno terapijo, je po mojem razumevanju podobna s opisanim zgoraj MAORI, s tem, da se ne zgodi vse naenkrat ampak v več zaporednih obiskih. Telo je pričelo prej ali slej nazadovat. Prav se je dalo čutit, kako vleče v ,,prvotne,, položaje. Je pa res, da preko različnih reakciji na različno bolečino (je prav neverjetno koliko tipov bolečine je telo zmožno) sem opazila informacijo. Torej prvo poseg v telo, sledi bolečina, sledi info, če opaziš, na žalost nazadovanje kasneje.

Imam pa še drugačno izkušnjo. En vikend na mesec sem hodila na delavnice Rasika Diana Cimprič. Na eni od delavnic je prišlo do močnega sproščanja pri meni v procesu dihalne vaje re_birthing. Ok, grem nedeljo popoldan domov, počutim se enkratno. Par dni kasneje grem na masažo. Nič takega, nežna, celo telo, glajenje (Lomi-lomi se kliče, nima nobene veze s lomljenjem, Hawaiska, zelo fajn) in se uležem na mizo, vse ok. Od prvega dotika do konca masaže me je vsak dotik bolel, bolel za pop**dit. Kaj se je dogajalo ? Paleta emociji je šla od smeha, do preklinjanja, do žalosti, do tišine in zamaknjenosti, ma ,,you name it,,…..Po moje je to bilo nadaljevanje procesa samo da se je dogajalo na celičnem fizičnem in emotivnem nivoju.

Moje osebno mnenje je, da instant rešitev ne obstaja. Vsi posegi, ki se zgodijo so del poti. Če človek pa še naprej ,,stoji na mestu,,, telo gre v reverz. Kitajska medicina verjame, da preko stimulacije telesa, ti lahko posegaš v emotivno in posledično energetsko blokado v telesu in sledi sproščanje/sprememba in zdravje. Sem pa tudi zasledila Jani Osojnik informacije, kjer preko stimulacije različnih emociji sproža proces zdravljenja v skladu s krogom TKM. Ključna je sprememba kot nadaljevanje posega. Ali se odločiš iti preko maserske mize ali preko vizualicije via Grabivoj ali preko Osho meditaciji ali preko EFT ali preko Ho’onopono metode ali preko Domančiča ali preko Procesa prisotnosti ali preko Joge, ali preko …..opazovanje in delovanje/nedelovanje je nadaljevanje.

Tudi sem pomislila, da to, da človek dovoli, da mu nekdo povzroča bolečino je že dejansko namig globokega nespoštovanja do svojega telesa, ki je posledica neprisotnosti v telesu. Ok, to je moja izkušnja. Nič to ne gre kontra temu, da človek potrebuje interakcijo s svetom. Sam pride daleč, ampak ne več od špice svojega nosa.

snowcat

Lepo je če deliš

[glas]

Sabina wrote: Špičast kamen v sredino stopal sem dobila…. in to za par sekund, js sem tko kričala, da je blo pomoje prav smešno…. K Đizus sm se počutla

Spomnem se, da je ena ženska na sosednji mizi rekla, da ne more več poslušat tega dretja….

Kričala sem res močno, ni blo to žensko kričanje!….. Sem kar presenetla sebe, kok ene moči je v meni…

In komolec pritisnejo z vso močjo v trebuh…. da ti slabo pride…. Ne morm se odličit kaj je bolj neprijetno, kamen al komolec v trebuh 

Kričala sem tko močno, da sem mela po obrazu vratu ter prsnem košu majhne rdeče lise, petehije-male pikčaste krvavitve…. 

Špičast kamen v podplat je trajal po moje slabo minuto (vsaj pri meni – in v vsako podplat posebej), v tej prvi minuti mi je postalo jasno, da sem si verjetno napačno predstavljal, kako bo dejansko potekal tretma..
Zvokov itak nisem dajal, ker nisem vedel kaj se sploh dogaja in kaj se še bo.. na mečih (ki so kot sem že omenil bila prej moja “ne dotikaj se” cona, sem se moral soočiti z nepredstavljivo bolečino in ko se je itak že dogajalo vse to, nisem glih zdaj pomislil, da bi rekel, spokaj vstran, ker sem si drugač predstavljal, saj sem vstopil brez večjih predstav.., sem pač začel razmišljati, če mi res stokilski mesožderi maor rine komolec v mečo, da vsaj sprobam, kako bo to delovalo, kako bo to, ko bom izkusil največjo možno bolečino, ki se je pri meni dala doseči prav v mečih ja.. in sem se nekako testiral, do koder lahko zdržim brez da karkoli v telesu napnem, toraj da telo želi reagirati, ustvarjati odpor.. no ja malo me je premetavalo zraven tu in tam, ampak to itak njih ne moti, ker ko zarine, lahko delaš karkoli, zadeva gre do konca in boli pač kolk boli.. pa če hočeš skakati zravn, tuliti ali karkoli, pa je itak na tebi ja, njih pa ne moti nič ampak res nič..
No bolečina je bila primerljiva edino, ko gre s komolcem v trebuh.. Ampak tam sem imel največ dela z mislimi, če sploh ve kaj dela, ker sem čutil, da je že na zadnji strani moje trebušne votline, in nisem vedel če lahko kaj poči pri temu procesu v trebušni votlini, nisem si moral zdravo predstavljati, kam se lahko umaknejo pač stvari v trebušni votlini, če nekdo gre s komolcem skozi trebuh direkt do hrbenice odzadaj..
in tukaj če se mi ne bi to pojavljalo bi bila pač le bolečina, kot drugje, ampak tukaj so me preganjale še te misli, ki so mi bile sicer odveč, ampak vseeno so skoz skoz mi ven butale..

Tako da jaz sem tokom tega procesa le spremljal kako se bo moje telo odzivalo na neznosno bolečino, kaj kje in na kak način bo steklo, pa kako bo živčni sistem regiral če ne bom nič napenjal, na kak način bo zdržal itd itd..
Toraj energetsko, raziskovalno.. ..
Potem pa pridem vem in je veni bil kot nek prijatelj od Štruclja, (Štrucelj je bil namreč istočasno v obdelavi z mano), pa me ta tipček, ki je bil seveda tipični new age, z vsemi new age stereotipi in naloženimi programi in vse, in me začne spraševati; “In? Kako je bilo? A si uspel izkričati? A si uspel dati ven? A si? A si ? ..”
pa ga jaz gledam začudeno, saj nisme najprej razumel kaj me sprašuje.. izkričati kaj? sem pomislil v sebi.. Očem to on? izgovoril pa tega nisem in pol je nastala tišina in ga je zmedla in nato je videl, da ga ne razumem kaj sploh me sploh sprašuje.. pol pa je v tej zmedi me pač nehal spraševati, ker je bilo očitno, da sva vsak čist drugje..
No vglavnem pač ta new age fora, da moraš obvezno živlasko kričati, da sprobaš pač spraviti “vse” ven, itd itd,.. če ne kričiš, da potem je ostalo še vse v tebi in ni šlo ven in te ideje pač,.. ampak ta princip in ta prepričanja ciljajo le čustveno telo, saj le čustva se skoz tak mehanizem odstranjajo.. in ja ko sem skapiral potem kasneje, kaj me je sploh spraševal, sem pomisli, ja ok, mogoče bi tudi to bilo zanimivo, da bi kao probal kričati kot žival, samo se med procesom nisem pač spomnil, da ta varianta tudi obstaja..
ker sem se bolj vneto ukvarjal z opazovanjem kaj se bo dogajalo, kam bo steklo, kako in kaj bo odreagiralo ob tem in tistem,.. kam bodo šli filingi ob tem, itd itd..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Ceres]

Pa tukaj ste sami mazohisti.

Jaz se bom razsvetlila iz užitka, ne iz bolečine – prmejduš, da bom.

Lepo je če deliš

[Sabina]

glas wrote:

Sabina je napisal/a:

Špičast kamen v sredino stopal sem dobila…. in to za par sekund, js sem tko kričala, da je blo pomoje prav smešno…. K Đizus sm se počutla

Spomnem se, da je ena ženska na sosednji mizi rekla, da ne more več poslušat tega dretja….

Kričala sem res močno, ni blo to žensko kričanje!….. Sem kar presenetla sebe, kok ene moči je v meni…

In komolec pritisnejo z vso močjo v trebuh…. da ti slabo pride…. Ne morm se odličit kaj je bolj neprijetno, kamen al komolec v trebuh

Kričala sem tko močno, da sem mela po obrazu vratu ter prsnem košu majhne rdeče lise, petehije-male pikčaste krvavitve….

Špičast kamen v podplat je trajal po moje slabo minuto (vsaj pri meni – in v vsako podplat posebej), v tej prvi minuti mi je postalo jasno, da sem si verjetno napačno predstavljal, kako bo dejansko potekal tretma..
Zvokov itak nisem dajal, ker nisem vedel kaj se sploh dogaja in kaj se še bo.. na mečih (ki so kot sem že omenil bila prej moja “ne dotikaj se” cona, sem se moral soočiti z nepredstavljivo bolečino in ko se je itak že dogajalo vse to, nisem glih zdaj pomislil, da bi rekel, spokaj vstran, ker sem si drugač predstavljal, saj sem vstopil brez večjih predstav.., sem pač začel razmišljati, če mi res stokilski mesožderi maor rine komolec v mečo, da vsaj sprobam, kako bo to delovalo, kako bo to, ko bom izkusil največjo možno bolečino, ki se je pri meni dala doseči prav v mečih ja.. in sem se nekako testiral, do koder lahko zdržim brez da karkoli v telesu napnem, toraj da telo želi reagirati, ustvarjati odpor.. no ja malo me je premetavalo zraven tu in tam, ampak to itak njih ne moti, ker ko zarine, lahko delaš karkoli, zadeva gre do konca in boli pač kolk boli.. pa če hočeš skakati zravn, tuliti ali karkoli, pa je itak na tebi ja, njih pa ne moti nič ampak res nič..
No bolečina je bila primerljiva edino, ko gre s komolcem v trebuh.. Ampak tam sem imel največ dela z mislimi, če sploh ve kaj dela, ker sem čutil, da je že na zadnji strani moje trebušne votline, in nisem vedel če lahko kaj poči pri temu procesu v trebušni votlini, nisem si moral zdravo predstavljati, kam se lahko umaknejo pač stvari v trebušni votlini, če nekdo gre s komolcem skozi trebuh direkt do hrbenice odzadaj..
in tukaj če se mi ne bi to pojavljalo bi bila pač le bolečina, kot drugje, ampak tukaj so me preganjale še te misli, ki so mi bile sicer odveč, ampak vseeno so skoz skoz mi ven butale..

Tako da jaz sem tokom tega procesa le spremljal kako se bo moje telo odzivalo na neznosno bolečino, kaj kje in na kak način bo steklo, pa kako bo živčni sistem regiral če ne bom nič napenjal, na kak način bo zdržal itd itd..
Toraj energetsko, raziskovalno.. ..
Potem pa pridem vem in je veni bil kot nek prijatelj od Štruclja, (Štrucelj je bil namreč istočasno v obdelavi z mano), pa me ta tipček, ki je bil seveda tipični new age, z vsemi new age stereotipi in naloženimi programi in vse, in me začne spraševati; “In? Kako je bilo? A si uspel izkričati? A si uspel dati ven? A si? A si ? ..”
pa ga jaz gledam začudeno, saj nisme najprej razumel kaj me sprašuje.. izkričati kaj? sem pomislil v sebi.. Očem to on? izgovoril pa tega nisem in pol je nastala tišina in ga je zmedla in nato je videl, da ga ne razumem kaj sploh me sploh sprašuje.. pol pa je v tej zmedi me pač nehal spraševati, ker je bilo očitno, da sva vsak čist drugje..
No vglavnem pač ta new age fora, da moraš obvezno živlasko kričati, da sprobaš pač spraviti “vse” ven, itd itd,.. če ne kričiš, da potem je ostalo še vse v tebi in ni šlo ven in te ideje pač,.. ampak ta princip in ta prepričanja ciljajo le čustveno telo, saj le čustva se skoz tak mehanizem odstranjajo.. in ja ko sem skapiral potem kasneje, kaj me je sploh spraševal, sem pomisli, ja ok, mogoče bi tudi to bilo zanimivo, da bi kao probal kričati kot žival, samo se med procesom nisem pač spomnil, da ta varianta tudi obstaja..
ker sem se bolj vneto ukvarjal z opazovanjem kaj se bo dogajalo, kam bo steklo, kako in kaj bo odreagiralo ob tem in tistem,.. kam bodo šli filingi ob tem, itd itd..

Pa kk si sploh mel cajt razmišlat vse to, očitno te ni dost bolel

Lepo je če deliš

[Sabina]

Tuljenje je šlo kar samo od sebe ven iz mene, mi ni bilo treba sploh razmišljat al se spodobi al ne, kako bo izpadlo ipd.

(kar je v bistvu ful fajn občutek)

To pa ni glih običajno zame, sploh če je več ljudi okrog…. In če sem trezna

Lepo je če deliš

[glas]

Sabina wrote: Pa kk si sploh mel cajt razmišlat vse to, očitno te ni dost bolel 

heh tukaj oba sedaj po moje veva, da to ni možno, da te pri Maorih, “ne bi dovolj bolelo”..

Ampak naj se razumeva, ja nisem ne razmišljal, ne kričal, in nisem želel niti preveč napenjati telesa,.. Niti nisem analiziral.. Ti procesi so pri meni puščeni da tečejo sami, (večino časa).. Oziroma sem jim ustvaril tirnice, po katerih naj delujejo in jih ne rabim več z zavestjo usmerjati..
Pač med terapijo sem se sidral v opazovalcu..
In če si tega vešč, lahko potem vse ravni v sebi opazuješ hkrati..

Le to prej zgoraj opisujem..

Vbistvu bi mi bilo zelo škoda biti na taki “fajni” unikatni življenski izkušnji, brez da bi jo vbistvu doživel.. ker doživim jo pa lahko le tako, da jo dejansko doživim, kot tako kot je, in za to je treba biti odvezan od vseh ravni, saj edino tako lahko vse opazuješ, čutiš, živiš in dojemaš kot je..

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[strelka]

in kako se sedaj počutite ….v bistvu zakaj ste sploh šli …?

zaradi firbca ..?

strelka2015-10-22 18:06:10

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[Avtor]

Prispevki