Kvantni pristopi samorazvoja

[glas]

Irena wrote:
Sicer imam trenutno velikanske težave mislit drugače kot mislim – ampak ali ni ta pristop pravzaprav 3D pristop s svojimi omejitvami ???]

Ne vem zakaj ti to zveni kot 3D pristop in zato tudi ne vem kaj ti odgovoriti.. Ljudje ki jim nekaj ”tako preveč 3D deluje”, ponavadi bežijo iz 3D, ker se ne želijo z marsičem tukaj soočiti.. In ponavadi bežijo v druge realnosti.. Ampak če v 3D ne razviješ zrelosti, toraj če ne končaš zaključnega izpita iz 3D te potem iz tistih višjih realnosti grobo katapultira nazaj v 3D, ponavadi skrbijo za to neke neljube 3D okolščine, ki so dovolj grobe, da jim to ponovno in ponovno uspeva..

tadej pretner wrote: Za razliko od glasa in strelke, verjetno pa tudi tebe, članka nisem prebral, mislim pa, da je tvoje vprašanje na mestu.
Razlogov za to je več:To, s kakšnim arhetipom se bomo povezali je v veliki meri pogojeno s temperamentom, vzgojo in včasih celo s spolom. Zato nam nikakor ni treba predelovati vse žive arhetipe. In kaj sploh pomeni razviti nek arhetip do popolnosti…

Tadej mene so vbistvu kar presenetili ti arhetipi po Jungu.. Jung je bil drugače duhovni iskalec in to je bil njegov glavni spor z njegovo drugače napol avtoriteto Freud-om.. Freud je namreč iz svojega unikatnega pogleda znal dokaj dobro opisati mehanizme v psihi in skozi njega lahko zelo dobro prideš v lastno (ali tudi tujo) psiho, samo potem imaš en problem, znajdeš se v novi kletki, saj Freud ne poda rešitev, on nekako ni znal ali želel spreminjati mehanizmov psihe, saj mu je to bilo to kot neko bogokletno dejanje..
In tisto kar Ozzie opisuje (v eni drugi temi..), je dejansko točno to, kar sem sam na lastni koži občutil, ko sem prvič prišel v stik Z Freud-om.. saj če greš v sebe izključno z freudom, slej ko prej vstopiš v psiho, vse ti je jasno, vidiš mehanizme in procese, ki so ti prej bili nedostopni, nato pa naenkrat pristaneš v zaporu, saj vidiš tudi vse destruktivne mehanizme, ki jih naenkrat nemočno opazuješ kako se aktivirajo, kako tečejo, ti pa si nemočen opazovalec.. ob tem lahko začutiš veliko nemoč in grozo..
Jung pa je že v osnovi izhajal iz bolj celostnega pristopa, on niti ”zunanjih” dejavnikov ni ločil od osebnih ali psihe.. Ko se je med njegovo terapijo v okno zaletel golob, je to takoj prepoznal kot znak, da je to del problema te pacientke in vključil to takoj kot pomoč pri vpogledu in razrešitev je sledila zelo po hitrem postopku.., na ta način je (če se prav spomnim) ondejansko ”uzakonil” mehanizme sinhronicitete, saj je prvi ubesedil te mehanizme v besedo sinhroniciteta,..
Če prebereš kako je on razumeval arhetipe, potem arhetipi niso več nič slabega in je dejansko čez ta pogled lahko kar dobro spucati vse kar je za spucati v 3D in nato mnogo lažje in trajno bivati tudi v vseh ostalih relnostih in hkrati v 3D izkušati idilo..

strelka wrote: Vedno sem si predstavljlala , da je duša enovita v človeškem telesu ….
če duše ni ..potem strelke ni … je samo votlina …

Ja saj jaz tudi, ampak kasneje se mi je slika problikovala.. In ta mi je mnogo bližje temu kar JE..
Duša v osnovi je neka enota, samo ni iz neke nelomljive snovi, če že pri sebi spoznavamo, da se duša prepusti vsemu kar hoče um, vživi se v vsako čustvo, spusti se v vsako vezo odnos.. potem je verjetno tudi dokaj razumljivo, da ko nekdo želi ji odvzeti nek delček, potem tudi to brez problema dovoli, saj duša je prišla izkušat..
In vse izkušnje so njej le izkušnje..
In če ti nekdo pobere par delčkov si ti še vedno Strelka, le da je par procentov Strelke pri nekomu, ki ti je to ukradel ali pri nekomu, ki si mu sama to podarila, sedaj pa ti tega ne želi vrniti..

Robert Zupančič wrote: kot je povedal nek regresiranec: “Če bi v telo prinesli 100% naše energije, bi mu s tem RAZNESLI MOŽGANE.”

Toraj če lahko del duše vstopi v telo, del pa ostane , potem lako sprejmeš, da je duša zelo eterična in se lahko preliva kot zrak, koliko ima namena ali koliko je potrebno.. To je njena narava, fragmentacija je le nek izraz ki poskuša opisati mehanizem duše..

Robert Zupančič wrote:
Obstaja tudi možnost VZPOREDNEGA življenja duše v dveh telesih. Recimo, da v duhovnem svetu pusti 10% energije, preostalo pa razdeli med dve telesi. Torej v tem kontekstu sem prišel do podatkov glede dušne “fragmentacije”, ne vem pa, kje si ti prišel do teh podatkov, ki jih omenjaš: je to rezultat kakšnih kanaliziranj ali kaj podobnega?

Koliko jaz vem je naš dušni dvojček vedno na višji dimenziji, drugi del duše pa je v 3D.. in to bi naj bilo univerzalno pravilo pri utelešenju v 3D, saj je 3 dimenzionalni svet tako gost, da vedno sledi pozaba in ta naš dušni pol v višji dimenziji, nam pomaga vzdrževati ravnovesje, lahko bi ga imenovali tudi naš Višji Jaz..
Naravo duše preiskujem že vso življenje in se prepuščam raznim učenjem informacijam, da začutim katera učenja so res blizu.. fragmentacijo omenja Sal Rachel, čeglih mehanizme ki jih opisujem poznam od marsikje drugje, je pa on to zelo dobro ubesedil v tem izrazu fragmentacija..

Robert Zupančič wrote:
Ne vem pa, kako naj si natanko razložim tole: preostanek energije se dušam vrne ob vrnitvi v duhovni svet. Primer neke klientke, kateri je pokojni moč PRINESEL MAJHEN DELČEK NJENE ENERGIJE (to ne razumem najbolj): Moj dragi je z lahkoto obvladal tisto nekaj malo energije, ki sem jo shranila. Prinesel jo je k meni in med tem, ko sva se objemala, Z ROKAMI NEŽNO RAZPROSTRL PO MENI. Preostanek moje energije se je ZLIL VAME KOT MAGNET.

snowcat :) wrote:

glas je napisal/a:

….Tako, da svoje delčke duše smo že vsi nekje (na svoji dolgi poti) pustili, eni več drugi manj.. Zdaj pa za popolno integracijo samega Sebe in če želiš priti do svoje Celovitosti ali se premikaš do razsvetljenja ali kakorkoli to komu to predstavlja.. je potrebno pridobiti vse te majhne delčke sebe nazaj…

In to se naredi, izvede, udejanji, doseže,… kako ??
snowcatNo prvo kot prvo je ”rezanje eteričnih vezi”.. kot ti to uspe, se dejanko ločiš od tistega, ki je priklopljen na tvoj dušni potencial (ali ti na njega).. Ni pa nujno, da imaš vrnjene že delčke, ki so pri njemu.. Verjetno je prvo kot prvo treba razviti sebe do te mere, da nimaš več sam(a) potrebe po tujih delčkih in potrebe, da ti nekdo drug jemlje tvoje delčke.. Ali da jih puščaš v raznoraznih neuravnovešenih situacijah, ali zaradi določenih potreb po nezdravih tipih navezanosti v materilanih stvareh in še kje..
Ko začneš bivati izven vsega tega zgoraj naštetega, potem ne jemlješ k sebi drugih delčkov, niti ne puščaš več svojih drugje, (ta dva dejanja sta namreč ponavadi istočasna..)
Ko si resnično zadovoljen s sabo in želiš le sebe še razvijati naprej, takrat na neki točki želiš vrniti še svoje preostale delčke, ki si jih enkrat nekje ”izgubil’ in istočasno vrniti tuje nazaj drugim’..
Če gre za osebe, je najprej treba narediti vpogled vase za morebitne zamere, užaljenosti ali kaj podobnega, če še obstaja v tebi.., Treba je v polnosti odpustiti (sebi in drugim), sprejemati vse dogodke, ki os bili (ali so) z ljubeznijo.. ko ti uspe vse to, takrat lahko z procesom osvobodiš svoje delčke duše od te osebe in ta delček ali ga pritegneš direkt k sebi ali ga samo osvobodiš navzgor v svetlobo, tam je namreč del tebe, ki bo ta delček integriral nazaj kamor sodi.. (tudi tuje isto poššlješ nazaj k osebi ali lahko jih odsloviš kar navzgor v svetlobo..)
To je lahko eno kar napredno delo na sebi.. Pa to lahko počneš kar nekaj časa.. se usmerjaš, delaš procese, opazuješ nato svoje sanje čez noč in seveda tudi čez dan,
da vidiš kaj ti bodo sporočile situacije.., dobiš lahko potrditve, kaj si že osvobodil(a), kaj pa ti še vedno kliče pozornost po osvoboditvi in se ti kot neosvobojeno kaže v sanjah ali tudi v pojavnem svetu,…
glas2014-02-11 08:53:21

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Robert Zupančič]

glas wrote:
No prvo kot prvo je ”rezanje eteričnih vezi”.. kot ti to uspe, se dejanko ločiš od tistega, ki je priklopljen na tvoj dušni potencial.. Ni pa nujno, da imaš vrnjene že delčke, ki so pri njemu.. Verjetno je prvo kot prvo treba razviti sebe do te mere, da nimaš več sam potrebe po tujih delčki ali potrebe, da ti nekdo jemlje tvoje delčke.. Ali da jih puščaš v raznoraznih neuravnovešenih situacijah, ali zaradi določenih potrebe po nezdravih tipih navezanosti v stvareh in še kje..
Ko začneš bivati izven vsega tega zgoraj naštetega, potem ne jemlješ k sebi drugih delčkov, niti puščaš svojih drugje, to je namreč dejanje ki je ponavadi istočasno..
Ko si resnično zadovoljen s sabo in želiš sebe razvijati naprej, takrat na neki točki želiš vrniti še preostale delčke, ki si jih enkrat nekje ”izguvil”..
Če gre za osebe, je najprej treba narediti vpogled vase za morebitne zamene, užaljenosti ali kaj podobnega še, če obstaja, ko ti uspe vse to osvoboditi, takrat lahko z procesom osvobodiš svoje delčke duše od te osebe in ta delček ali ga pritegneš direk k sebi ali ga samo osvobodiš navzgor v svetlobo, tam je namreč del tebe, ki bo ta delček integriral nazaj kamor sodi..
To je lahko eno kar napredno delo na sebi.. Pa to lahko počneš kar nek čas.. se usmerjaš, delaš procese, opazuješ nato svoje sanje čez noč in seveda tudi čez dan, da vidiš kaj ti bodo sporočile situacije, kaj si že osvobodila, kaj pa še vedno kliče po osvoboditvi in se ti počasi kaže v pojavnem svetu,…

Glas, jaz žal zaenkrat nekoliko težko prebavljam tole razlago, pri čemer dopuščam, da sam še nisem na stopnji spoznanj, kot si jih morda dosegel ti. Alokacija in fragmentacija duše sta mi blizu in poznana, da pa bi sedaj moral loviti naokoli neke “delčke” svoje lastne duše, mi nekako ne gre v kontekst dela na sebi v smislu preseganja lažnega Jaza. Že z njim in senčnimi aspekti arhetipov je dela vrh glave, sedaj pa naj se še ukvarjam z vračanjem ukradenih, podarjenih, izgubljenih itd. “delčkov” samega sebe oz. svojega Višjega Jaza… To mi seveda vse nekako diši po ozaveščanju, saj sicer ne moreš odpustiti nekomu, če ne veš KOMU in ZA KAJ, kar me oddaljuje od teme kvantnih pristopov samorazvoja. Jasno, da mnogih stvari v zvezi z duhovnim svetom ne razumemo in niti ne moremo prav dojeti s svojimi možgani, vendar vseno nekako ne čutim, da bi bile stvari ravno takšne, kot jih opisuješ glede te fragmentacije duše v “prafaktorje” nekih “delčkov”… Ne pozabi, da je tudi tisti odstotek energije, ki ostane v duhovnem svetu, POVEZAN z utelešeno dušo, kar pomeni, da so tudi vsi izgubljeni, ukradeni in podarjeni delčki moje duše povezani z mano, zatorej jih ni potrebe iskati in vračati, saj so že del mene, pa čeprav alociran pri nekom drugem. Mi je pa všeč tvoje razmišljanje, da je utelešeni del duše povezan oz. uravnotežan s preostankom dušne energije v duhovnem svetu zaradi vzdrževanja ravnotežja.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Robert Zupančič wrote:

tadej pretner je napisal/a:

Kaže, da duša prežema vsa naša telesa, razen svetlobnega. V telesih bolečine so torej ujeti tudi deli tvoje duše. In to se ujema s pristopom šamanov, ki gredo v astralni svet, da bi ti vrnili dele izgubljene duše.

Kako to misliš, da ti vrnejo dele izgubljene duše? In kaj pomeni, da je duša ujeta tudi v telesih bolečine? Za telesa bolečine velja, da predstavljajo “čustveno prtljago”, ki si jo nakopičimo skozi življenje… Kaj ima duša s tem delom nas? To mi ni čisto jasno, lahko malo bolj natančno razložiš zadeve?

ROBERT ZUPANČIČ

Kaj se zgodi ob formiranju telesa bolečine?

Del tvoje zavestnosti se skupaj z bolečino odcepi iz avričnega polja. In če duša preseva vsa telesa, se je torej k telesu bolečine ujel tudi del tvoje duše. V vsaki “zamrznjeni” čustveni energiji v avričnem polju je torej del duše. Če problem sprocesiraš, dobiš del duše, ki je bil vezan nanj, nazaj. V šamanskih kulturah pa to za posameznika naredi šaman.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Robert Zupančič]

tadej pretner wrote: Kaj se zgodi ob formiranju telesa bolečine?

Del tvoje zavestnosti se skupaj z bolečino odcepi iz avričnega polja. In če duša preseva vsa telesa, se je torej k telesu bolečine ujel tudi del tvoje duše. V vsaki “zamrznjeni” čustveni energiji v avričnem polju je torej del duše. Če problem sprocesiraš, dobiš del duše, ki je bil vezan nanj, nazaj. V šamanskih kulturah pa to za posameznika naredi šaman.

To mi je slišati precej podobno, kot je Glas govoril o “delčkih” oz. fragmentih duše, ki so izgubljeni, ukradeni, podarjeni itd. Kaj pa ti praviš na to, kar je napisal? Se strinjaš, ali imaš kaj dodati k temu? Sicer bi se v bistvu strinjal s tem, saj je posledica “čustvene prtljage” oz. bolečinskega telesa tudi občutek velike odtujenosti samemu sebi. Morda takrat čutiš, da je tvoj pravi Jaz “pokopan” pod telesom bolečine, in ko se ga znebiš, ponovno prideš v stik s samim seboj, torej z dušno zavestjo oz. pravim Jazom. bi bilo to razumeti tako?

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Oj, jaz to razumeme tako, da lastno telo so vrata v vse dimenzije. Da šamani ne grejo v druge dimenzije, mišljeno, da zapuščajo fizično telo. Jaz to razumem tako, da oni se potopijo noter v ,,sebe,, v tisto bolečino, ki so ,,ustvarili,, se je ujela pri dogodku ali pač v situaciji. In preko tega ,,vstopa,, v to energijo te bolečine (ali pač ujete energije) oni to sprostijo (preko podoživljanja, preko sproščanja, preko….) in takrat lahko dobijo uvide, kaj naj bi to bilo (primer vidijo rjovečega medveda oblečenega v ogenj, ki pa se spremeni v zlato meglo). To pa ne pomeni, da so zapustili fizično telo. Kadar na tak način sprostijo ujeto energijo ( v filmu NATURAL BORN KILLERS je namig nekega takega procesa, kadar pride pošast – ki je dejansko uvid – ven in se soočiš, s tem, da oni niso procesa končali, samo so zobudili prav full power svojega ,,demona,,) pridobijo svojo energijo nazaj, mišljeno, da pride do povečanja pretočnosti in s tem se poveča energija. Če drži, da ujete energije ISTOČASNO ustvarjajo zapis v astralnem polju, potem, po sproščenju te energije, zapis se zbriše in kadar človek umira (zapušča fizično telo) na astralu nima nič, ki bi pobral in se s tem pakerom vrnil v naslednjem življenju.
Če drži ZDAJ in TUKAJ, v smislu, da je vse prisotno, potem naše fizično telo je fascinantno orodje, sredstvo, ki omogoča vstope in rešitve.
snowcat

Lepo je če deliš

[Nataša]

Moderni šaman Albert Wilix, za katerega vem, da občasno pride tudi v Slovenijo, recimo izvaja tehniko Trance Dance, skozi katero se vračajo izgubljeni delčki duše. On to imenuje Soul Hunting. Na tem linku lahko preberete več, če koga zanima …
http://www.trancedance.com/soulhunting.do

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

Snowcat, kar si napisala, mi je precej smiselno in blizu trenutnega lastnega razumevanja stvari. Tudi sam verjamem oz. menim, da šamani v resnici NE zapuščajo dobesedno svojega telesa, pač pa v smislu, kot si navedla.

V ezoteriki je problem, ker so zadeve zelo nedorečene in dopuščajo zato možnost neštetih interpretacij. To ni znanstvena kategorija, ki se uokviri, izpelje zakon in potem to ostane “zabetonirano”. Res da kvantni svet pokaže povsem drugačno, predvsem spremenljivo naravo stvari, vendar pa na trdnejši ravni zakoni veljajo tako, kot so jih zastavili. Zakon gravitacije pomeni, da predmet, ki ga spustiš z rok, lahko leti samo proti tlom in NIKAKOR DRUGAČE! V ezoteriki pa je vse še precej nedokazljivo, nedorečeno in zvedeno bolj na raven interpretacij, teorij in hipotez. Problem je samo, ker se oseba indentificira z neko teorijo in interpretacijo ter jo zagovarja kot DEJSTVO, kar pa seveda ne drži! Objektivno bi bilo govoriti o TEZAH, TEORIJAH in morda IZROČILIH, ne pa o DEJSTVIH! No, da bi pri ezoteriki nekako pridobili kredibilnost, se potem vpletajo še bolj dvomljive tozadevne potrditve v obliki kanaliziranj, uvidov, intuitivnih razlag, vizij itd. Pijanec v delirij tremensu “VIDI” bele miške in trdi, da so tam, čeprav jih NIHČE drug, ki ni v enakem stanju kot on, NE vidi. Kaj je potem? So bele miške RES tam, ali NE? Zanj prav gotovo, saj se jih boji in mu predstavljajo grozo, drugi pa vedo, da zgolj halucinira… Velikokrat je tako tudi v ezoteriki, ko kdo zagovarja neko svojo TEZO in TEORIJO, ki pa hkrati ni nujno tudi DEJSTVO. Sams e grem zato veliko raje t.i. “prizemljeno duhovnost”, kot jo zagovarja tudi Tadej in se kolikor je mogoče spogleduje z znanstvenimi dejstvi in spoznanji, do vsega bolj “neoprijemljivega” v smislu DOKAZOV pa raje ostajam nekoliko zadržan. Zanimivo je, da se veliko tukajs sedaj pogovarjamo o duši in modrujemo, kako zadeve deluejejo na teh ravneh, med tem, ko še ni enotnega konsenza o tem, ALI duša SPLOH JE…

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki