Ko sem bila v Trstu pri enih ljubiteljih mačkov (ene deset so jih imeli) so eno mačko poimenovali po meni, ker da mi je podobna tako in tako. Bila je res lepa, črna, z belimi lisami, ampak obnašala se je pa sramotno, zato njenega poimenovanja z mojim cenjenim imenom nisem odobravala. Je pa doživela častitljivo starost.
Sicer pa obstaja ena molitev, ki gre nekako takole: Dobri Bog, naj vsak dan bolj postajam človek, kakršen moj pes misli, da sem.