Karmična diagnostika

[snowcat :)]

Vzroki. Hm. Moje mnenje je bilo ogromno časa, da če ne poznaš vzroka, ne moreš dobiti rešitev in se zadeva bo ponavljala. To je bilo zelo tehnično (mentalno) dojemanje in obravnavanje zadev. Princip vzroka in posledice. Potem pri izvajanju različnih tehnik, s namenom sproščanja ujete energije, se mi je dogajalo in nisem vedela, kaj je in od kod je. Dejstvo pa je bilo, da sem se počutila bolje, lažje, svetlejše. In sem sprejela ta pogled, da ni nujno poznati vzroka. S nadaljevanjem procesa sproščanja pa, so se pojavili informacije, prebliski, ….ki pa so nekako definirali ali namigovali na vzroke, hote ne hote. Zdaj pa (v trenutni fazi) se zavedam, da demon dobi obraz, ime, zvok, identiteto. Začenjam se zavedati, kako so različni programi prišli do mene in vidim, kaj posledično sem udejalnila ali ne udejalnila, zaznala ali ne zaznala, …. Pri vsem razumevanju zakona privlačnosti, kavzalnosti na nevidnem nivoju, lastne odgovornosti itd. bi se ZELO rada vrnila do tega, da NI pomemben vzrok. Ampak ne gre več…

Glede na trenutno spoznanje smatram, da to je faza, katera je ključna v osebni rasti. Osebno sem v tem do ušes in komaj zadržujem to ogromno bolečino, ki jo povzroča krivičnost meni storjenega. To, da sem si sama izbrala svoje starše in državo in kulturo in bla_bla_bla mi prav nič več ne pomeni, nič ne olajša. Tudi če človek misli, da se ubada s belo magijo, prej ali slej pridejo ven njegovo lastni demoni (temna plat). Takrat pa je vprašanje, kaj naredi s do sedaj pridobljenim znanjem o možnostih manipulacije energije.

Nekako začenjam razumeti skrivnostim in potrebi po skrivanju informacije, dolgoročnemu procesu usposabljanja, testiranja, zahtevnih iniciacij, itd preden je človek dobil nov del informacije.

Ok, toliko razmišljanje ,,naglas,,

snowcat

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

snowcat :) wrote:

Pri vsem razumevanju zakona privlačnosti, kavzalnosti na nevidnem nivoju, lastne odgovornosti itd. bi se ZELO rada vrnila do tega, da NI pomemben vzrok. Ampak ne gre več…

Stvar je v resnici sila preprosta. Če razmišljaš vzročno-posledično, je zate problem/bolezen en pol neke realnosti, ti pa bi rada drugega. Ampak spomni se zakonitosti morfičnih polj – če si usmerjena na težavo/bolezen, futraš en pol realnosti, v kateri si. Če ga futraš, pomeni, da ne moreš v resnici iz njega. Lahko le sforsiraš situacijo tako, da se bo za nekaj časa prevesila v smer zdravja, potem pa se bo vse skupaj ponovilo.

Meja med živo in neživo naravo je
sicer diskutabilna, vendar pa deluje vzročno posledično
razmišljanje načeloma takrat, ko gre za stvari, ki jih uvrščamo v
»neživo naravo« (Če recimo nek nosilec, ki načeloma zdrži maso
50 kg obremenimo z bistveno večjo maso, se bo zagotovo zlomil. Vzrok
za lom je torej preobremenitev.), pri rastlinah, živalih in ljudeh
pa velja pravilo, da manj ko je v nekem živem bitju zavestnosti,
manj različnih dražljajev povzroča v njem odzivnost in bolj
predvidljive so njegove reakcije na te dražljaje. Višja stopnja
zavesti preprosto dopušča več možnosti – v svetu večih
možnosti pa so stvari težje predvidljive. Ali povedano z drugimi
besedami – vzročno-posledično razmišljanje da dobre rezultate,
ko se nanaša na zakonitosti mehanike, ko pa gre za zakonitosti
življenja, ki je samo po sebi kaotično in nepredvidljivo, pa so
naša »odkritja« vzrokov za nek odziv načeloma iluzije.

Še nekaj – že Einstein je rekel, da te stanje zavesti, ki te potunka v nek problem, ne more spraviti iz tega problema. Pri številnih oblikah “ozaveščanja” in iskanju vzrokov težav, pa te skuša um, ki te je spravil v težave, spraviti tudi iz težav. Ker pa težave/bolezen izhajajo iz ujete energije, a kateri sloni tudi ego, je jasno, da bo ego prišel le do “rešitev”, zaradi katerih bomo imeli občutek, da nekaj delamo zase, v resnici pa se ne bo zgodilo nič.

snowcat :) wrote:
Glede na trenutno spoznanje smatram, da to je faza, katera je ključna v osebni rasti. Osebno sem v tem do ušes in komaj zadržujem to ogromno bolečino, ki jo povzroča krivičnost meni storjenega.

Krivičnost tebi storjenega? Dokler razmišljaš o takšnih stvareh, si v arhetipu žrtve in bistvenih sprememb ne bo.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ozelot]

Jest pravim da je za vsako posledico potrebnih cela piramida vzrokov. (Jaz tipkam tole ker imam računalnik, ker sem dubu plačo za ga kupit, ker sem imel fajn službo, ker sem imel srečo in spoznal prave ljudi,…) Aktualna posledica pa je kamenček na vrhu piramide. Ampak že vsak izmed tistih vzrokov je bil posledica nečesa in pod njim je spet piramida vzrokov in tako nazaj do konca vseh časov… Vprašanje je če je smiselno ubadanje s vzroki ker jih enostavno ne moreš videti…če pa že jih imaš pa veliko možnosti da jih popolnoma narobe razumeš in jim pripisuješ napačne lastnosti. Vzrok je že bil posledica.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[tadej pretner]

ozelot wrote: Jest pravim da je za vsako posledico potrebnih cela piramida vzrokov. (Jaz tipkam tole ker imam računalnik, ker sem dubu plačo za ga kupit, ker sem imel fajn službo, ker sem imel srečo in spoznal prave ljudi,…) Aktualna posledica pa je kamenček na vrhu piramide. Ampak že vsak izmed tistih vzrokov je bil posledica nečesa in pod njim je spet piramida vzrokov in tako nazaj do konca vseh časov… Vprašanje je če je smiselno ubadanje s vzroki ker jih enostavno ne moreš videti…če pa že jih imaš pa veliko možnosti da jih popolnoma narobe razumeš in jim pripisuješ napačne lastnosti. Vzrok je že bil posledica.

Ozzie, rasturaš ;o).

Zgleda da je zadeva nalezljiva, k sm pr’ strelki tud upazu, da zadne cajte rastura.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[ozelot]

Hm.. hehe iz tvojega teksta ne razberem al me j***š al si resno mislu :) … no glede na to da nisem odvisen od tega potem se bom smejal ;)

Sicer pa… tako kot sem napisal mislim ene par let. Mejbi nekoč ugotovim še kaj kontra temu kar trdim zdaj.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[snowcat :)]

tadej pretner wrote:
…..

Še nekaj – že Einstein je rekel, da te stanje zavesti, ki te potunka v nek problem, ne more spraviti iz tega problema. Pri številnih oblikah “ozaveščanja” in iskanju vzrokov težav, pa te skuša um, ki te je spravil v težave, spraviti tudi iz težav. Ker pa težave/bolezen izhajajo iz ujete energije, a kateri sloni tudi ego, je jasno, da bo ego prišel le do “rešitev”, zaradi katerih bomo imeli občutek, da nekaj delamo zase, v resnici pa se ne bo zgodilo nič.

Tadej, vse to je jasno. Če jaz vem, da mi je bilo storjeno in da jaz nič ne naredim, furam zadevo torej položaj žrtve. Jaz govorim o stanju, da veš, KAKO je prišlo do storjenega in da veš, KDO naj bi bil storilec in ajde naredim ho’onopono (metoda, katera za moje pojme, je absolutna stopnica v ozaveščanju) in povem mu, da je MENI žal, da se JAZ opravičujem, da GA imam rada in da se NJEMU zahvaljujem ….!!!! Aha, aha, aha !!!!! I do not think so !!!! In to je tisto o čem jaz govorim v smislu poznavanja vzrokov. Sproščanje ujete energije ima svoj šarm, da sprosti tisto površinsko in prvo žogo napetosti, kjer res je tisoče vzrokov in kombinaciji. Potem pa se gre v globino, kjer se že ubadamo s identifikacijami in programi. Prej ali slej se pojavi zelo KONKRETEN vzrok. In takrat pade kosa na kamen. Pride do nekega tipa potrebe po konfrontaciji, po napadu, po agresiji. Ok, bom poenostavila…. Agresija je tisto, ki je nesprejemljivo in na tem se zataknila.

Mogoče kakšen nasvet ?? Meni osebno absolutno ustreza OSHO DYNAMIC MEDITATION – ogreje, izpluvne, … samo sem pri tem časovno omejena (samo 1 do 2 x na mesec), tudi je zraven voditelj, tako, da lahko resno spustim zavore Dnevno mi uspeva 6 HEALING SOUNDS kombiniran s torzijskim poljem.

Razumem pa, da stari šamani so vedli za to fazo in zaradi tega, so dozirali znanje o upravljanju energije po malo, ampak na sigurno tistim, ki zmorejo iti čes ta most sovraštva, agresije, maščevanja. Priznam, da ciljano sproščanje – tudi pisma ali Ho’onopono, kjer se že gre za konkretno osebo – me cuka, da je to dejansko resen napad (pri Ho’onopo me zgrabi naval jeze in če ga ne sprostim, ne morem naprej) na to osebo. Se motim ??

snowcat

Lepo je če deliš

[Robert Zupančič]

snowcat :) wrote: Jaz govorim o stanju, da veš, KAKO je prišlo do storjenega in da veš, KDO naj bi bil storilec in ajde naredim ho’onopono (metoda, katera za moje pojme, je absolutna stopnica v ozaveščanju) in povem mu, da je MENI žal, da se JAZ opravičujem, da GA imam rada in da se NJEMU zahvaljujem ….!!!! Aha, aha, aha !!!!! I do not think so !!!! In to je tisto o čem jaz govorim v smislu poznavanja vzrokov. Sproščanje ujete energije ima svoj šarm, da sprosti tisto površinsko in prvo žogo napetosti, kjer res je tisoče vzrokov in kombinaciji. Potem pa se gre v globino, kjer se že ubadamo s identifikacijami in programi. Prej ali slej se pojavi zelo KONKRETEN vzrok. In takrat pade kosa na kamen. Pride do nekega tipa potrebe po konfrontaciji, po napadu, po agresiji. Ok, bom poenostavila…. Agresija je tisto, ki je nesprejemljivo in na tem se zataknila.

Priznam, da ciljano sproščanje – tudi pisma ali Ho’onopono, kjer se že gre za konkretno osebo – me cuka, da je to dejansko resen napad (pri Ho’onopo me zgrabi naval jeze in če ga ne sprostim, ne morem naprej) na to osebo. Se motim ??

snowcat

Tvoj problem kaže, da so Temeljni pogojni odzivi. Naval jeze te grabi zaradi neizpolnjenih pričakovanj, ki so posledica poskušanja, da bi izsilila izid (pri tem temeljnem pogojnem odzivu vidiš življenje kot boj za preživetje, se mu upiraš in čutiš, da si žrtev) in/ali Pretirano reagiranje na okoliščine (pri tem temeljnem pogojnem odzivu deluješ na podlagi reaktivnega vedenja in reakcij).

V prvem primeru moraš spoznati razliko med vztrajnostjo in izsiljevanjem ter se naučiti, da SI čista zavest, ne pa svoj ego, razum, zgodbice, čustvene reakcije, lastna stališča, pričakovanja in projekcije.

V drugem primeru pa, da si čista zavest in ne reakcije in čustva ter se naučiti, kako ohraniti notranji mir kljub burnemu dogajanju v ali izven tebe….

Če pa si po vrhu še v arhetipu saboterja, itak ne boš naredila nič od tega, kar sem napisal, pač pa se boš upirala, iskala mentalne razloge PROTI in trdno stala na svojih okopih.

ROBERT ZUPANČIČ

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki