karma
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › karma
- This topic has 65 odgovorov, 14 glasov, and was last updated 6 years, 4 months nazaj by glas.
-
AvtorPrispevki
-
22. 3. 2012 ob 13:50 #14250strelkaParticipant
Kárma je izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju. Karma zaobjema pravzaprav vse, kar počnemo, smo počeli in bomo počeli. Gre za dejanja v preteklosti, sedanjosti inprihodnosti. Dejanja, ki jih počnemo danes namreč določajo našo prihodnost, dejanja, ki smo jih opravili v preteklosti pa določajo našo sedanjost.
Beseda izvira iz Sanskrta, koren besede je »kr-«, kar pomeni delati, dejanje, učinek.
[uredi]Zakon karme
»Zakon karme« je osrednji del indijskih religij. Vsa živa bitja so odgovorna za svojo karmo – svoje ravnanje in posledice svojega ravnanja – ter za osvoboditev iz samsare. To pojmovanje se pojavi že v prvihUpanišadah. V skladu z Vedami ni obstaja nič kar ne bi bilo živo. Zakon karme se torej nanaša na vse kar obstaja. Del zakona karme, ki se nanaša na materialen svet je tudi Newton-ov tretji zakon akcije in reakcije. Karma je torej posplošenje Newtonovega tretjega zakona akcije in reakcije na vse stvarstvo. Vsak lahko razume nihalo, ki se po vsakem gibu v eno smer mora nagniti tudi v drugo, težje pa je razumeti da so tudi vse naše misli, besede in dejanja ter usoda v celoti, vključno z našim obstojem prav tako posledica naših preteklih akcij.
Esenska tradicija in pozneje rožnokrižniške šole učijo o »zakonu vzroka in posledice/učinka«[1] Vendar pa krščanska ezoterična tradicija dodaja, da je bistvo Kristusovega učenja, da lahko zakon greha in smrti premagamo z Ljubeznijo, ki obnavlja nesmrtnost.
[uredi]Izjeme
Dejanja ne ustvarjajo (dobre ali slabe) karme, kadar jih vrši oseba v stanju mokše ali osvoboditve. Taka oseba se imenuje »Stithaprajna«. Monist Adi Sankara je učil »Akarmaiva Mokša«, kar pomeni, da je mokšo mogoče doseči le z dejanji, ne pa s trudom. Vsa dejanja, ki jih oseba izvrši v stanju mokše, se imenujejo dharma.
[uredi]Viri in opombe
Tole je iz wikipedije …čist osnova…Tko da….karma ma kar že dolgo tradicijo…Ker pa vemo …da se sedaj tud znanost precej precej približuje tud duhovnosti …In tud Newtonovi zakoni ne bodo več veljali .. tako bo tud karma šla najbrž v pokoj ….ostali bodo pa dnk , pa vzorci …ki jih je treba integrirat…Hja …kje tuki razlika…strelka2012-03-22 13:53:14
22. 3. 2012 ob 14:26 #14252glasParticipantstrelka wrote:
Kárma je izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju. Karma zaobjema pravzaprav vse, kar počnemo, smo počeli in bomo počeli. Gre za dejanja v preteklosti, sedanjosti inprihodnosti. Dejanja, ki jih počnemo danes namreč določajo našo prihodnost, dejanja, ki smo jih opravili v preteklosti pa določajo našo sedanjost.
Beseda izvira iz Sanskrta, koren besede je »kr-«, kar pomeni delati, dejanje, učinek.
Če se malo poigram zdaj, lahko pridem do tega..
1. Za stroge zagovornike karme torej velja, da karmo sprejemajo se z njo zavestno ukvarjajo in delajo vse, da bi je čimveč predelali, oddelali, se je osvobodili in to je SUPER.. Ja pa druga plat te medalje, ravno osebe ki vanjo verjamejo, se zelo kmalu ujamejo v zanko, da je določena karma za njih nedotakljiva, da je potrebno mnogo življenj, da se razreši itd.. Saj slednje dejstvo je lahko tudi res, samo če že razmišljaš tako, potem lahko tudi prekomerno ”sodeluješ” pri taki uresničitvi in si vse le še podaljšaš ali otežiš..
2. Za tiste, ki zelo ostro zavračajo obstoj karme, pa lahko velja, da zelo aktivno delajo na sebi, ker že v osnovi verjamejo, da jih nič fiksno ne drži (karma recimo), da bi karkoli spremenili na sebi.. Verjamejo v polje vseh možnosti in delujejo lahko brezmejno in lahkotno delujejo v smeri čudežev.. Je pa druga plat medalje, da lahko vse ostane le pri usmeritvah, v umskem pojmovanju sveta, ni nujno pa da verjetju tudi sledijo dejanski čudeži, lahko je le vse skupaj mentalna idila, ki osebi daje pač občutek popolne svobode, da jih nič ne omejuje.. Ta občutek pa je lahko tudi nadomestilo za dejansko soočanje z ”karmo” in z konkretnimi situacijami in postopki, ki lahko pomagajo v razvoju..
Če gledam iz pozicije opazovalca, lahko od zunaj vidim, da oseba ki trdno verjame v karmo in se z njo aktivno ukvarja in je usmerjena v transformacijo sebe, čez konkretne korake (torej če ne zapade v melanholijo nemoči nad karmo..), je lahko zelo napredujoča na svojih korakih osebnostno/duhovnega razvoja.. Pravtako je lahko v razvoju uspešna oseba, ki ne verjame v karmo in ima dovolj lastne iniciative za osebnostno/duhovni razvoj da dosega čudovit razvoj.. Drugače pa se osebam z verjetjem v karmo dogajajo obdobja in določeni trenutki, ko jih vera v karmo dejansko omejuje, ker se jim zdijo stvari lahko prehitro nepremakljive, pa četudi mogoče niso.. Osebam, ki pa ne verjamejo v karmo pa prav ta umska idila včasih daje preveliko ohlapnost in idilo lenobe in jih to odvrača od konkretnih korakov, da lahko zaradi manjka verjetja v njo dejansko malo zaspijo na delu na sebi, pravtako se osebe zaradi neverjetja v karmo lahko umikajo situacija, ki bi jim koristila v raztaljevanju ”karme”, ker jim ni treba, ker za njih je vse to brezpredmetno, pravtako lahko se ne ukvarjajo z določenimi prav usmerjenimi postopki, ki so priznani kot tisti, ki odpravljajo karmo, ne odpovedujejo se tudi stvarem, navadam prepričanjem, ki bi naj večale karmično odgovornost in si s tem morda otežujejo razvoj..
no podal sem malo dvoreznosti kot zanimivost.. in kot pomoč za samovpoglede
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
22. 3. 2012 ob 16:02 #14253tadej pretnerModeratorstrelka wrote:
Kárma je izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju. Karma zaobjema pravzaprav vse, kar počnemo, smo počeli in bomo počeli. Gre za dejanja v preteklosti, sedanjosti inprihodnosti. Dejanja, ki jih počnemo danes namreč določajo našo prihodnost, dejanja, ki smo jih opravili v preteklosti pa določajo našo sedanjost.
Sem citiral isti del Strelkinega posta, kot glas, ker je idealenza to, da pojasnim, zakaj besede karma raje ne uporabljam – za to pojasnilo pa je idealen modri del citata.
Nauk o karmi je nastal na zelo gosto naseljenem področju indije, kjer je imelo manj kot 5% ljudi v rokah 95% vseh gospodarsko-ekonomskih resursov. Če so hoteli oblast obdržati, so rabili sistem, ki jim bo to omogočil. Sistem, ki bo ohranjal tisto, kar je. Zato so družbo glede na ekonomsko podprtost razdelili na štiri kaste – najnižja in najštevilnejša je bila najbolj siromašna, najvišja in najbolj maloštevilna pa najbolj bogata. In potem so siromašnim rekli takole: Današnje življenje ste si zaslužili s prejšnjimi. Ker v prejšnjih življenjih niste bili pridni, to sedaj ODPLAČUJETE z življenjem, kakršnega imate danes. Bodite pridni in v naslednjem življenju se vam bo godilo boljše.
Da je stvar bolj funkcionirala, so določili še nekaj pravil igre, od katerih je bistveno pravilo to, da se ljudje iz različnih kast niso smeli mešati. Nauk o karmi je večino postavljal v vlogo žrtve!!!!! Najbogatejši so itak v tem uživali, ostali pa so imeli, kar so imeli. Na družbeni lestvici niso mogli napredovati.
Ta toliko opevani zakon karme je torej zame le nekaj, kar si je nekdo izmislil, da je lažje vzdrževal oblast. V sami srži odobrava neenakost, kar se odraža tudi na delovanju nekaterih indijskih duhovnih učiteljev, do katerih moraš na kolenih. Isto budalaštino podpira tudi arhetip “ob učiteljevih nogah”.Zdaj pa modri stavek poglejmo iz stališča polj realnosti. Če delaš danes tisto, kar si se naučil včeraj, boš delal jutri tisto, kar si se naučil danes. Na ta način deluješ pod vplivom polj realnosti, v katerih je možen “razvoj” le do meja, ki jih dopuščajo realnosti posameznih polj, ki pa imajo sama po sebi svojo dinamiko razvoja. Na ta način nam postanejo življenja popolnoma determinirana in zato “špila” astrologija.
Če grem k astrologu in ga vprašam po svoji prihodnosti, ga sprašujem, kdaj se bo določen segment determiniranosti pojavil v mojem življenju. Če to igro sprejmem, sem torej spet v vlogi žrtve, saj sam očitno ne odločam o ničemer. In maš bejbe, ki so zaprte vase in same in potem pridejo k astrologu vprašat, kdaj bo v njihov lajf prišel princ na belem konju. Nikoli!!!!!!!!! Nikoli, če ga bodo čakale in se valjale po poljih realnosti, v kateri so. Da se zgodi kaj res novega, je treba ven iz teh polj. Resnično življenje je izven determiniranih polj realnosti!!!!Na kakšen način fašemo programe, zaradi katerih je življenje determinirano me zanima le vtoliko, da jih prepoznam in mi to pomaga, da pridem iz njih. Treba je torej ven iz teh polj!!!!!
Če vemo, da nam ta polja v resnici jemljejo energijo, da nam jo jemljejo takrat, ko imamo pozornost na/v njih, je zame jasno, da igram tudi v primeru, ko proučujem generacijsko nazaj vzroke, zakaj mi je danes tako, kot mi je, zgolj vlogo baterije, ki hrani z energijo “polje karme”, sam pa v resnici “ne obstajam”.To je zame to in kaj dosti se mi o tem ne da razpravljat, imate pa seveda vso pravico, da se z mano ne strinjate.
22. 3. 2012 ob 18:56 #14257elevenČlan22. 3. 2012 ob 19:36 #14261tadej pretnerModeratortadej pretner wrote:
Sem citiral isti del Strelkinega posta, kot glas, ker je idealenza to, da pojasnim, zakaj besede karma raje ne uporabljam – za to pojasnilo pa je idealen modri del citata.
Nauk o karmi je nastal na zelo gosto naseljenem področju indije, kjer je imelo manj kot 5% ljudi v rokah 95% vseh gospodarsko-ekonomskih resursov. Če so hoteli oblast obdržati, so rabili sistem, ki jim bo to omogočil. Sistem, ki bo ohranjal tisto, kar je. Zato so družbo glede na ekonomsko podprtost razdelili na štiri kaste – najnižja in najštevilnejša je bila najbolj siromašna, najvišja in najbolj maloštevilna pa najbolj bogata. In potem so siromašnim rekli takole: Današnje življenje ste si zaslužili s prejšnjimi. Ker v prejšnjih življenjih niste bili pridni, to sedaj ODPLAČUJETE z življenjem, kakršnega imate danes. Bodite pridni in v naslednjem življenju se vam bo godilo boljše.
Da je stvar bolj funkcionirala, so določili še nekaj pravil igre, od katerih je bistveno pravilo to, da se ljudje iz različnih kast niso smeli mešati. Nauk o karmi je večino postavljal v vlogo žrtve!!!!! Najbogatejši so itak v tem uživali, ostali pa so imeli, kar so imeli. Na družbeni lestvici niso mogli napredovati.
Ta toliko opevani zakon karme je torej zame le nekaj, kar si je nekdo izmislil, da je lažje vzdrževal oblast. V sami srži odobrava neenakost, kar se odraža tudi na delovanju nekaterih indijskih duhovnih učiteljev, do katerih moraš na kolenih. Isto budalaštino podpira tudi arhetip “ob učiteljevih nogah”.Zdaj pa modri stavek poglejmo iz stališča polj realnosti. Če delaš danes tisto, kar si se naučil včeraj, boš delal jutri tisto, kar si se naučil danes. Na ta način deluješ pod vplivom polj realnosti, v katerih je možen “razvoj” le do meja, ki jih dopuščajo realnosti posameznih polj, ki pa imajo sama po sebi svojo dinamiko razvoja. Na ta način nam postanejo življenja popolnoma determinirana in zato “špila” astrologija.
Če grem k astrologu in ga vprašam po svoji prihodnosti, ga sprašujem, kdaj se bo določen segment determiniranosti pojavil v mojem življenju. Če to igro sprejmem, sem torej spet v vlogi žrtve, saj sam očitno ne odločam o ničemer. In maš bejbe, ki so zaprte vase in same in potem pridejo k astrologu vprašat, kdaj bo v njihov lajf prišel princ na belem konju. Nikoli!!!!!!!!! Nikoli, če ga bodo čakale in se valjale po poljih realnosti, v kateri so. Da se zgodi kaj res novega, je treba ven iz teh polj. Resnično življenje je izven determiniranih polj realnosti!!!!Na kakšen način fašemo programe, zaradi katerih je življenje determinirano me zanima le vtoliko, da jih prepoznam in mi to pomaga, da pridem iz njih. Treba je torej ven iz teh polj!!!!!
Če vemo, da nam ta polja v resnici jemljejo energijo, da nam jo jemljejo takrat, ko imamo pozornost na/v njih, je zame jasno, da igram tudi v primeru, ko proučujem generacijsko nazaj vzroke, zakaj mi je danes tako, kot mi je, zgolj vlogo baterije, ki hrani z energijo “polje karme”, sam pa v resnici “ne obstajam”.To je zame to in kaj dosti se mi o tem ne da razpravljat, imate pa seveda vso pravico, da se z mano ne strinjate.
Ne bo odveč, da dodam še tole – zakon karme je eno od polj realnosti. Če verjameš, da moraš kaj odplačevati ali čistiti preteklost tako, da “greš” v posamezne situacije iz preteklosti, potem to zate tudi dejansko velja. Štos pa je v tem, da na ta način ne boš karme nikdar očistil. Vedno se bodo pojavljali novi in novi problemi, ki jih boš moral čistiti, saj je tovrstne “krame” v naši podzavesti ogromno. Zato se mi zdi veliko boljši pristop, v katerem je cilj izstop iz določenih polj, ne pa to, da skuaš določeno polje, v katerem si, “popraviti”. Če dojemamo svet kot prostor različic je jasno, da ne moreš popraviti nobenega polja. Vsa mogoča polja preprosto obstajajo. V nekaterih si, v drugih nisi.
22. 3. 2012 ob 19:43 #14262IrenaČlan22. 3. 2012 ob 19:55 #14263tadej pretnerModeratorIrena wrote:
Iz življenja: človek ne ve, da obstajajo polja realnosti. Takšna in drugačna. Živi, kar živi in se mu dogaja::: A mu res le PODZAVEST narekuje doživljanje v določenem polju? Kje se je pa nadzavest zgubila?
V kvantni psihologiji je bolj ali manj jasno, kako potekajo različna programiranja naše podzavesti, za kakšna programiranja gre in kakne posledice to NAČELOMA ima. Zakaj zgolj načeloma? Ker nima na vse enakih. Vse skupaj je povezano s konceptom starosti duše. Če sem bolj konkreten:
– Če mlada duša odrašča v “neadekvatnem” okolju, se bo bistveno težje izkopala iz vprogramiranih polj, kot pa duša, ki se je v katerem od prejšnjih življenj s podobnimi problemi že ukvarjala. Tudi zorenje duše se dogaja po principu kar se Janezek nauči, to Janez zna, zato lahko otrok, katerega bit je stara duša razvije osebno moč, ki je predpogoj za uspešen duhovni razvoj tudi v okolju, ki bi mlado dušo popolnoma povozilo. -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.