karma

[Nataša]

Irena wrote: Bližnjica ki jo omenjaš – MOTI me, da se ta proces lahko spelje le s pomočjo terapevta. Mar res?

Verjetno je v prvih fazah še potreben posrednik, ko bodo (če bodo) pa te energije del večjega števila ljudi, pa bo tudi dostop za posameznike lažji. Čeprav menim, da se lahko to posameznikom dogaja že sedaj, brez posrednika. Sicer pa res ne vem, zakaj bi bilo karkoli narobe s posrednikom.

Lepo je če deliš

[Irena]

Nataša wrote: Sicer pa res ne vem, zakaj bi bilo karkoli narobe s posrednikom.

Narobe prav nič.

Ne verjamem, da bi mi lahko nekdo pomagal pri čem, česar sem (morda) (zdaj) sposobna sama .

Če drugega ne zaradi interesa vesolja, da nas bi bilo čim več čimprej – malo za hec, malo za res .

Ali drugače:Ne moreš na noben način priti do Boga – lahko le dopustiš, da on pride k tebi

Irena

Lepo je če deliš

[Nataša]

Irena wrote:

Ne verjamem, da bi mi lahko nekdo pomagal pri čem, česar sem (morda) (zdaj) sposobna sama .

Oprosti, Irena, ampak res ne razumem, zakaj bi človek sam sebe tako omejil. Če ti nekdo lahko pri nečem pomaga, mu pač pustiš, da pomaga. Zakaj bi se človek sam mučil, če to ni potrebno. Saj si tudi čevlje sposobna sama popravit, pa vendar jih najbrž neseš k čevljarju, ki to naredi bolje in hitreje, ker je pač mojster na svojem področju.

Lepo je če deliš

[Irena]

Nataša wrote:

Oprosti, Irena, ampak res ne razumem, zakaj bi človek sam sebe tako omejil. Če ti nekdo lahko pri nečem pomaga, mu pač pustiš, da pomaga. Zakaj bi se človek sam mučil, če to ni potrebno. Saj si tudi čevlje sposobna sama popravit, pa vendar jih najbrž neseš k čevljarju, ki to naredi bolje in hitreje, ker je pač mojster na svojem področju.

Ja, Nataša, imaš prav

AMPAK moje izkušnje so do sedaj takšne, da ne bi hotela (oz. zmogla imeti) nikogar ob sebi. No, DELILA NE BI TEGA TRENUTKA…

Razlaga – najsi bo kakršenkoli intenziven dogodek v življenju – morda celo rojstvo otoka… nič ne preseže globine in moči “srečanja in druženja” z “Bogom”. To je nekaj tako intimnega, nekaj tako “najinega”, da ni mesta za drugega. Četudi je v tem stanju ves svet moj in jaz od vsega sveta. Ampak ta intima – ta izguba občutka jaz/ti … ni besed.

Omejena bi bila ob ali zaradi prisotnosti strokovnjaka. Tako pač čutim…

Hvala. Sedaj vem, zakaj se včasih takooo rada sama mučim…

Irena

Lepo je če deliš

[Irena]

p.s.

Delila ne bi – ker bi nekdo od zunaj to vodil, morda prekinil… karkoli… jaz bi pa le bla… uživala…v nesknčnost …dokler se le da… . Ker se vedno prehitro konča…

Lepo je če deliš

[Nataša]

Irena wrote: p.s.

Delila ne bi – ker bi nekdo od zunaj to vodil, morda prekinil… karkoli… jaz bi pa le bla… uživala…v nesknčnost …dokler se le da… . Ker se vedno prehitro konča…

Irena, a se ti ne zdi, da gre tukaj po eno strani za mistificiranje izkušnje, po drugi strani pa za pričakovanje do tega, kar naj bi tam sploh doživela. V končni fazi kolikor jaz razumem stvari ni poanta v tem, kaj boš doživel v tisti eni uri pri zdravilcu, ampak v tem, kaj se bo kasneje dogajalo v življenju. Ker če gre samo za enourno izkušnjo, potem vse skupaj itaq nima smisla.

Lepo je če deliš

[Anonimnež]

dobra razlaga iz knjige učbenik življenja martina kojca

Vse se poraja duhovno iz notranjega prepričanja. Govori o
praslili, ki jo religije imenujejo bog. Prasila je izvor vsega, sila, ki
ustvarja. Ni naše zavestno hotenje in prizadevanje, temveč naše
podzavestno delujoče prepričanje oziroma naša vera. Prasila je višja
zavest. Ničesar v življenju ne smemo izseljevati. Šele, ko zdravja in
uspeha ne izsiljujemo več, bo prišlo, tako zdravje kot uspeh. Sreča
pride šele potem, ko smo se ji odrekli. Šele v trpljenju lahko spoznamo
naše napake in zmote, trpljenje pospešuje razvoj. Človekovo življenje je
vnaprej določeno, vse je bilo določeno že v prazačetku, tako odpadejo
bojazen, jeza, bes, sovraštvo. Človek postane brezmejno miren, vda se v
usodo, je ne določa. Doživlja izključno sedanjost. Počutiti se moramo
kot gostje tega sveta, gostje pa ne smejo nikoli zahtevati, ampak samo
sprejemati. Delo krepi, delo odganja slabe misli, delo osrečuje,
zadovoljuje in razveseljuje ćloveka. Če smo mirni, pustimo prihodnosti
prosto pot in v vsem gledamo dobro. Martin Kojc je bil prepričan, da
človeka doleti sreča šele tedaj, ko je ne pričakuje in ne zahteva.

Knjiga Učbenik življenja obsega deset poglavij, skozi katera človek raste, se duhovno razvija

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki