kako stopiti ''bližje k sebi''
Forum Duhovnost › Forumi › Duhovna rast › kako stopiti ''bližje k sebi''
- This topic has 265 odgovorov, 15 glasov, and was last updated 9 years nazaj by tadej pretner.
-
AvtorPrispevki
-
5. 5. 2014 ob 22:17 #23962Robert ZupančičParticipant
strelka wrote:
s tem glasom moškim sem se tudi že srečala ..ko sem enkrat na kavču zaspala in me je enostavno zmanjkal …potovala sem po enmu tunelu roza modro oranžne barve …kar šla sem ..nad mano so se taki kot duhi z obrazom sklanjali in me gledali ..ko da sem en tujc tam pa da tja ne pašem …mene je pa kar vleko ..ko pridem do konca ..vidim eno tako močno svetlobo lepo …ko sem hotla čez ..me je prav tako isti glas poklical po imenu ….(sem bila pa sama nobenega ni bilo v stanovanju razen mene )me je čist zdramilo vse skupaj ..in sem ful hitro ..prej sem imela občutek, da gre vse zelo počasišla nazaj .,,rikverc ….in sem se zbudila …in nekaj časa sploh nisem čutila nog …ne rok …srce mi je tolklo kot slonu počasi …nakar me je začelo zebsti in potem počasi sem prišla k sebi …( to se mi je zgodilo pred to zgoraj opisano dogodivščino, kakšne dve leti prej)Jaz bom rekla tako, da je to bil moj angelček … oz nekdo ki sva zelo povezana .ali sva bila v tistem času..pač njegova naloga …,Glede na opis je verjetno, da je šlo za srečanje z duhovnim vodnikom, imela pa si “obsmrtno izkušnjo”, ki se je spontano sprožila kdo ve zakaj. Nekateri temu pravijo tudi astralno potovanje, pa naj bo to, če je tako. Tudi sam sem že doživel nekaj PODOBNEGA, vendar se ne spomnim več podrobnosti. Torej ta občutek, da se nekako “vrneš” vase in potem razbijanje srca in občutek vnovičnega “prilagajanja” telesu. Sicer so “prave” obsmrtne izkušnje povezane s klinično smrtjo, torej s stanjem, ko preneha biti srce in je motena distribucija kisika v možganih, vendar pa se očitno tudi takole “spontano” dogajajo te stvari.
ROBERT ZUPANČIČ
5. 5. 2014 ob 22:32 #23963strelkaParticipantHvala Robert…
V bistvu sem želela kaj mi boš povedal ..prav na ta zadnji dogodek.tudi sama tako mislim, da je bilo to.17. 5. 2014 ob 22:54 #24125glasParticipanteno majhno popotovanje..
http://dotsub.com/view/15f0467f-d351-4224-acf5-df3f2ba9d5a0
“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”
18. 5. 2014 ob 8:41 #24127ozelotParticipant18. 5. 2014 ob 9:36 #24128strelkaParticipantozelot wrote: Človek umre večkrat v življenju a se premisli in se vrne nazaj. To ni nič kaj takega.
ja saj…ne vem kaj eni tak pomp delajo iz tega ……hec …25. 5. 2014 ob 9:43 #24250snowcat :)ParticipantImamo ,,vaja dela mojstra,, imamo Talmuta ,,dejanja => navade => karakter => usoda,, Danajšnja psihologija, neurologija itd so tudi že dokazali kako to deluje v naših možganih. Kadar človek nekaj dela se ustvarja mreža in gostejša je mreža, lažje delamo in ponavljamo. Torej ,,vaja dela mojstra,,. Kaj pa navada in karakter in usoda? Tu pa imamo ,,enako privlači enako,, v delovanju. …. Kako to obvladovat ? Kako ne biti v ,,vleku,, tega ? Edina pot (moje razumevanje) je notranji opazovalec in delovanje ZDAJ in TUKAJ. Vsakič kadar človek nekaj dela, bi nekako se moral zavedati ZAKAJ in KAKO. Potem lahko zazna to mrežo.
Indigo otroci itd….hm, otroci so ZMERAJ bili posebni in ZMERAJ so reševali svet. Naši otroci danes niso nič drugačni od otrokov pred 50 ali 100 ali več stoletji nazaj. Otroci PREDEN padejo v mrežo navad se upirajo in v tem je naša priložnost videt naše lastne mreže….našo ODSOTNOST v zdaj in tukaj. Naše NEZAVEDANJE se zakaj in kako.
Mreža je sestavljena iz emociji (telo bolečine) in kemije.(neuronske povezave). Odpor ki nastaja pri trudu nekaj spremeniti je večinoma nelagodje, ki telo čuti. Nekako za zdaj sem mnenja, da recimo unrinoterapija vpliva na kemično stvar navad in na naraven način podpira ali prav povzroči možnost sprememb, ČE se za to človek odloči.
snowcat
25. 5. 2014 ob 10:47 #24251jankoČlansnowcat :) wrote:
Indigo otroci itd….hm, otroci so ZMERAJ bili posebni in ZMERAJ so reševali svet. Naši otroci danes niso nič drugačni od otrokov pred 50 ali 100 ali več stoletji nazaj. Otroci PREDEN padejo v mrežo navad se upirajo in v tem je naša priložnost videt naše lastne mreže….našo ODSOTNOST v zdaj in tukaj. Naše NEZAVEDANJE se zakaj in kako.
snowcat
snowcat :) wrote:
Mreža je sestavljena iz emociji (telo bolečine) in
kemije.(neuronske povezave). Odpor ki nastaja pri trudu nekaj spremeniti
je večinoma nelagodje, ki telo čuti.snowcat
možno. ne bi pa vedel in se pričkal okol tega.
bi pa ponudil u razmislek še nekej:bom dal kar izmišljen primer, bo še najlažje.
npr. da imaš kot otrok “zajebane” starše. dojemal si jih kot težake, ki ti non stop težijo in pametujejo.
in zdej… dokler si pod njihovim uplivom, ti ne preostane drugega, kot da jim popustiš. itaq jim moraš, zlepa ali zgrda, prej ali slej…
ampak nekje v sebi se z njimi ne strinjaš in nekako želiš imeti tudi nekaj svojega. aleluja.
tako nezavedno izkoristiš vsako priložnost, da počneš nekaj, kar veš, da bi jih razpizdilo in na ta način izražaš svoj notranji podzavestni upor, ki se ga v resnici niti sam ne zavedaš.
je pa jeba…
to, karkoli že počneš, v bistvu niti sam ne maraš, ampak to kljub temu počneš, ker tako ohranjaš neko svojo voljo, ki je drugačna od tega, kar oni pričakujejo in želijo zate…
ampak… tega početja se kljub temu, da ga tudi sam ne maraš, navadiš in to navado ohraniš tudi, ko staršev že zdavnaj ni več nad tabo.
tako si se ujel v lastno past.
isto je s kakim partnerjem, ali z bivšim partnerjem, ma v vseh odnosih…
če iz x razloga čutiš, da se ti je godila krivica, da se nisi mogel niti pogovorit, niti biti slišan, bil zatrt…
potem počneš nekaj, kar veš, da bi ga razpizdilo.
npr. tako lahko štunfe puščaš po celi bajti, poslušaš muziko, ki je tvoj bivši ni prenašal, ješ samo vanilijev sladoled, ker ga bivši videt ni mogel… …
in kaj zdej?
tudi to ti pride v navado in potem avtomatsko počneš stvari, ki jih u bistvu niti sam ne maraš in na koncu spet jebeš samo sam sebe…
skratka…
resno se mi zdi, da je za cel kup stvari, ki jih na sebi ne “maramo” vzrok kej od tega.
ampak seweda… to je tko po moje…, kar pomeni, da niti slučajno ni nujno, da to drži za kogarkoli drugega. mogoče ne drži niti zame, pa tega ne vem.snowcat :) wrote:
Nekako za zdaj sem mnenja, da
recimo unrinoterapija vpliva na kemično stvar navad in na naraven način
podpira ali prav povzroči možnost sprememb, ČE se za to človek odloči.snowcat
jes pa npr. sem mnenja, da je v tem smislu urinoterapija dobra predvsem zato, ker imaš non stop v zavesti, da si delaš nekej dobrega zase in v tem procesu se tudi tako doživljaš.
torej… v mislih si ves čas procesa naravnan k izboljšanju zdravja in počutja in posledično to vpliva tudi na psiho, ki postane optimistična, posledično se poveča enerja, volja…
seweda pa je možno, da se istočasno dogaja več stvari hkrati. torej tudi kemija, ki jo omenjaš. -
AvtorPrispevki
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.