kako stopiti ''bližje k sebi''
- This topic has 265 odgovorov, 15 glasov, and was last updated 9 years nazaj by
.
-
ozelot wrote: Možgani so izvrstno orodje. Sploh pri raznih vizualizacijah. Si ne predstavljam nekaj dosežt v kreiranju realnosti brez vpletanja možganov. Narava nam jih sigurno nebi dala če nebi bili in če jih nebi rabili.
Seveda so izvrstno orodje. Sploh pri vizualizaciji te lahko odpeljejo kamor hočeš, v katere koli svetove hočeš.
Lahko ti dajo celo občutek, da so ti svetovi resnični, samo slej ali prej se zbudiš, in ugotoviš, da si lizal sladoled prek šipe. Če hočeš, da se vizualizacija iz glave tudi uresniči, če hočeš polizat pravi sladoled, moraš telo naravnat na pravo vibro. Lahko si sicer v glavi vizualiziraš, kako zelo si prijazen do drugih, samo potem se ves čas nadziraš, nisi spontan, izgubljaš energijo, poleg tega pa si s tem, ko si ustvaril novo prepričanje, ustvaril tudi polarnost, ki ti bo po vsej verjetnosti prinesla v življenje tolikšno količino riti, da boš imel res kaj za počet. Prava prijaznost je tista, ko na njej vibrira celo telo, ko se ti zanjo ni treba truditi, niti se nadzirati.Se ne strinjam ..brez uma bi bili niko in ništa …
.Tud ko opazujete …kdo opazuje …?Ko čutite kdo občuti , ko se sprosti blokada , kdo vam pove olajšanje …Ko sanjate ..kdo vam razlaga slike , kdo vam jih sploh predvaja ..kot um ..-možgani …Lahko kdo to razloži pa pojasni?Je kdo sploh kaj že naredil materializiral v meditativnem stanju …lahko jih je skreiral s pomočjo uma.in jih kasneje udejanil ..?če si narobe razlagam …lahko pravilna razlaga?In tud pri kreiranju realnosti, je um močno orodje.strelka2013-11-13 10:29:58
Nataša wrote:
Možgani so izvrstno orodje. Sploh pri raznih vizualizacijah. Si ne predstavljam nekaj dosežt v kreiranju realnosti brez vpletanja možganov. Narava nam jih sigurno nebi dala če nebi bili in če jih nebi rabili.
Seveda so izvrstno orodje. Sploh pri vizualizaciji te lahko odpeljejo kamor hočeš, v katere koli svetove hočeš.
Lahko ti dajo celo občutek, da so ti svetovi resnični, samo slej ali prej se zbudiš, in ugotoviš, da si lizal sladoled prek šipe. Če hočeš, da se vizualizacija iz glave tudi uresniči, če hočeš polizat pravi sladoled, moraš telo naravnat na pravo vibro. Lahko si sicer v glavi vizualiziraš, kako zelo si prijazen do drugih, samo potem se ves čas nadziraš, nisi spontan, izgubljaš energijo, poleg tega pa si s tem, ko si ustvaril novo prepričanje, ustvaril tudi polarnost, ki ti bo po vsej verjetnosti prinesla v življenje tolikšno količino riti, da boš imel res kaj za počet. Prava prijaznost je tista, ko na njej vibrira celo telo, ko se ti zanjo ni treba truditi, niti se nadzirati.Hm, ta tvoj post ima poanto.Pojavlja se mi vozel v trebuhu, kot rahel krč-napetost…Ne morem se ga znebiti…Sicer izgine ko se kot opazovalec fokusiram na to področje…Vendar se čez dan večkrat pojavi samodejno, sploh če mi misli zalutajpo v določene sfere.Imaš kakšno rešitev za to ?!No tole me pa prav zanima …
ker kot se spomnim sem enkrat slišala , da se orentiraš na bolečino in dovajaš ne vem kaj …recimo se bolečini smejiš in to sprosti blokado …torej …zdaj pa ne vem kdo tukaj kaj fokusira , kdo dela kaj spontano ..je pa tud primer , ki sem ga enkrat slišala …otroček je bil bolan , pa mu je nekdo samo preusmeril misli..in otročka ni več bolelo …celo bolan ni bil več …
Nataša wrote:
moraš telo naravnat na pravo vibro.
Le tole sem citirala, a je cel post
Ko je telo pretočno, sem mirna in sprejemam. Ob tem čutim hvaležnost in radost. In iz tega dajem… bi bila moja izkušnja. Prežeta s čudenjem, ki ne zahteva od možganov vizualizacije ne tega ne onega – potrebe so tekoče (čudežno) zadovoljene …
- Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.