kako stopiti ''bližje k sebi''

Moderator

AVATAR wrote: TADEJ…

Ne razumem več samega sebe…Celo leto sem čakal, da se spravim na morje, ki ga imam tako rad, saj mi klima in kopanje zelo godita… …Ko je prišel čas, da se odpravim na morje…so se v meni začeli pojavljati mučni občutki, misli, čustva…kot, da bi mi nekdo iz ozadja govoril…( nikamor ne pojdi, ostani kje si ).

Potem sem se le na silo spravil na pot do morja in nekje na polovici potovanja do morja…so mučni občutki začeli izginjati in mojo pozornost je pritegnila misel o sproščenem bivanju na morju.

Ob povratku nazaj je bilo spet isto…cel kup mučnih misli-občutkov-čustev…V stilu, spet nazaj v moje prazno-dušeče življenje-realnost.

To so tipični znaki delovanja polj. Primer: ko imaš veliko dela, pač delaš, ker si v tem polju. Če lenariš, pa se ti ne ljubi narediti niti tistih drobnih stvari, ki se vseeno pojavijo.
In tudi ko praviš – “celo leto sem čakal, da se spravim na morje …” je to klasičen znak delovanja pogojenega uma, ki bi bil rad kjerkoli, le v sedanjem trenutku ne. Dobro bi bilo, ko bi se naučil kakšno blitz finto za vstop v sedanji trenutek, kadar opaziš, da z mislimi bluziš po sedanjosti ali preteklosti. Bi bilo fajn, da se povežeš s kom iz naše šole, ki je iz vašega konca, da te nauči finto pozicioniranja v sedanji trenutek preko točke vstopa v nepogojeno – tega te na dopisen način ne morem naučiti. Kot sem rekel – lahko pa te povežem s kakšnim Mariborčanom, ki to zna.

AVATAR wrote:

Koliko je le možno se skušam držati v sebi ( sedanji trenutek )…vendar, statična napetost, nezadovoljstvo, mučni občutki ne popuščajo…Med tem, ko opazujem samega sebe…moje notranje dogajanje…se počutim kot robot, ki opazuje dogajanje njegove programske opreme-programov…Ni nobenega olajšanja…ne popušča…ves čas sem v sebi prazen-nezadovoljen s svojim življenjem.

To opazovanje je fajn, ko se ti v praksi “zgodi” slab občutek. Sicer pa absolutno prednost dajem procesu prisotnosti. Pred časom se je tule na forumu pojavila ena moja znanka s precej konfuznim pisanjem. V glavnem – imela je precej več težav kot ti, med drugim je tudi na tabletah. Vsaj eno leto sem ji govoril, naj začne s procesom prisotnosti, pa kao “ni mogla”. Sedaj ga dela že vsaj dva meseca in ona je dober primer dejstva, da na nesprocesiranih telesih bolečine temeljijo naše identitete. Sedaj, ko toliko časa dela proces, se ji totalno spreminjajo motivacijski impulzi in sposobnost čutenja. Pred nekaj dnevi je že drugič zmanjšala dnevni odmerek tablet in vedno več volje ima “kaj početi” – prej pa se je zgolj prekladala sem in tja in gruntala le o tem, kam bi šla, da bi nekako “ubila” dan.
Skorajda ziher sem, da si s procesom odnehal in ga ne izvajaš.

AVATAR wrote:

Misel-pozitivno žvekanje, torej ne more nič pritegniti v mojo realnost…očitno se vse dogaja veliko globje v meni-moji notranjosti…Ampak, ta mučni občutek statične napetosti-praznine-nezadovoljstva…ki izvira iz mene noče popustiti…drži se kot cek…kot pijavka, ki sesa moje življenje.

Ne vem več kako naj to spravim iz sebe…( nakladanja o pozitivnosti, ki jih poslušam od drugih…so v bistvu kot bencin na ogenj )… …Res ne vem več…kaj je narobe z mano…kaj se dogaja v meni ???

Če si poln ujete energije, to vpliva na to, kakšne misli misliš

. Pojavljajo se misli in variante, ki so le eden od zornih kotov polj, v katerih deluješ. Na samo manifestacijo pa vpliva še kup detajlov (za predavanje/vaje o manifestaciji s svojimi skupinami porabim več kot 8 ur – in to ne pri začetnikih). Zelo pomembna je finta ustreznega štelanja pred spanjem, saj podzavest med spanjem prežvekuje predvsem tisto, s čemer si zaključil dan. Obstajajo pa tudi vaje za pripravo možganov na manifestacijske aktivnosti – v enem štiriurnem video predavanju te vaje pokaže tudi Zeland, ne vem pa, ali jih je opisal v kateri od knjig (prvo sem preletel, drugo prelistal, drugih pa niti v rokah nisem imel).

AVATAR wrote:

Če moj UM…skače v prihodnost ter si predstavlja ugoden razvoj okoliščin in tega po čem hrepeni…je to iluzija…prazno upanje ?Tudi, če si to predstavlja zdaj…kot že dosežen cilj-scenarij…je to tudi iluzija…lažno upanje ???

Če so te predstave v smislu sanjarjenja, kakšen naj bi bil tvoj jutri, je to iluzija. Če je v smislu kot da že je tako, pa je to o.k. Ampak pomisli na nekaj – če si bolj ali manj ves dan osredotočen predvsem na tisto, kar nimaš in si nezadovoljen, kako lahko pričakuješ, da bodo tiste kreativne vizualizacije, ki jih morda občasno delaš, prevladale nad običajno vibro?

Čim opaziš, da razmišljaš o nečem, česar nimaš, ko opaziš, da nisi tu in sedaj, se pozicioniraj v sedanji trenutek – ponovno sugeriram, da se povežeš s kom, ki te bo naučil finto s tisto točko. Lahko pa prideš tudi na našo eq skupino takrat, ko se bomo to učili (decembra ali januarja)

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/