Kako razumem izraz …

[ozelot]

Hočem reči da sočutje ali sočustvovanje kot ga opisujete vi ni izvedljivo saj enako doživljanje situacije z osebo ki jo gledate oziroma sočustvujete z njo ni mogoče ker izhajate iz različnih pozicij.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[strelka]

ozelot je napisal/a:

Hočem reči da sočutje ali sočustvovanje kot ga opisujete vi ni izvedljivo saj enako doživljanje situacije z osebo ki jo gledate oziroma sočustvujete z njo ni mogoče ker izhajate iz različnih pozicij.

Lepo je če deliš

jah zato pa ko boš obul moje “mokasine” al pa “čevlje” …boš lahko govoril kako in kaj …npr.

 

 

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[ozelot]

Ja,…sicer tisto je mišljeno bolj za sojenje ma tudi tako prav pove

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[glas]

ozelot je napisal/a:

Hočem reči da sočutje ali sočustvovanje kot ga opisujete vi ni izvedljivo saj enako doživljanje situacije z osebo ki jo gledate oziroma sočustvujete z njo ni mogoče ker izhajate iz različnih pozicij.

Ko predelaš svoja čustvena telesa potem tuijh problemov ne doživljaš več na način, kot da so tudi tvoji, ampak ji lahko sicer čutiš (skozi ampatično sposobnost), lahko jih razumeš (kako oseba to kreira), lahko tudi vidiš/čutiš/razumeš mnogo širšo sliko..

Tako da mogoče je marsikaj..

Tako, da vse je odvisno od prečiščenosti/širine/in tudi globine opazovalca.

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[ozelot]

Skrajno nemogoče. Če meni krepne hrček nihče na svetu ne more vedeti kaj čutim ob tem. Lahko samo ugotavlja kaj bi sam čutil in potem išče podobnosti men nama.

To je isto kot med gledanjem filma ko ti določen prizor nažene solze v oči. To se ne zgodi zaradi tega ker imaš sočutje do igralca oziroma njegove vloge ampak zato ker tako bi ti sam čutil v tisti igrani situaciji kot čutiš sedaj na kavču. Skratka človek izhaja iz sebe ne iz drugih.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[strelka]

ozelot je napisal/a:

Skrajno nemogoče. Če meni krepne hrček nihče na svetu ne more vedeti kaj čutim ob tem. Lahko samo ugotavlja kaj bi sam čutil in potem išče podobnosti men nama. To je isto kot med gledanjem filma ko ti določen prizor nažene solze v oči. To se ne zgodi zaradi tega ker imaš sočutje do igralca oziroma njegove vloge ampak zato ker tako bi ti sam čutil v tisti igrani situaciji kot čutiš sedaj na kavču. Skratka človek izhaja iz sebe ne iz drugih.

Lepo je če deliš

hja …jaz sem enkrat poslušala neko oddajo o igri …kako gre igralec v vlogo …pa rečmo da joka …
in res pač pade v neko osebno situacijo ko mu je bilo hudo …prekliče to situacijo v sebe ..in joka ….

Zdaj , če ti bi umrl hrček in bodo tvoje solze fake …potem si odličen igralec , saj si nas odlično pretental …

Zdaj če jokaš , ti je ponavadi hudo ..no tudi jokamo od veselja …

Ampk naš organizem je že fizološko tako na narejen …da jok sproža nek čustven naboj …

torej če jokaš sta možni te dve varianti …

vzroki pa so lahko različni …

Tako da ..prav veliko ne moreš faliti …pa čeprav nisi čustveno vpleten v dogodek;)

Lepo je če deliš

The Secret Key is In You..!

 

[glas]

ozelot je napisal/a:

Skrajno nemogoče. Če meni krepne hrček nihče na svetu ne more vedeti kaj čutim ob tem. Lahko samo ugotavlja kaj bi sam čutil in potem išče podobnosti men nama. To je isto kot med gledanjem filma ko ti določen prizor nažene solze v oči. To se ne zgodi zaradi tega ker imaš sočutje do igralca oziroma njegove vloge ampak zato ker tako bi ti sam čutil v tisti igrani situaciji kot čutiš sedaj na kavču. Skratka človek izhaja iz sebe ne iz drugih.

Dva zanimiva primera, na omenjeni tematiki zgoraj:

Ko omenjaš smrt ljubljenjča, ena prigoda..  Ko nam je umrl maček, ni bil sicer moj, ampak hišni   ker pa sem vseeno bil ves čas zraven dogajanja, sem itak ves proces dal skozi..  In ko sem po tem eno noč zoper naravno prehajal iz “tega stanja”, nato skozi proces razblinjanja (izničenja) in nato do Celote, sem na eni točki začutil kako se je ta maček preliv v to Celoto zraven in to sem v tistem stanju doživel na način, da sem za kratek čas postal on in sem se čutil tako kot se je čutil on v tem bitju v katerem je prej bil, nato pa je moja izkušnja šla naprej svojo pot..
Ko pa govoriš o čutenju čustev pri gledanju filmov;  lahko podam en posreden primer..  Film recimo gedam sam in grem čez vse (kot opisuješ zgoraj), nekje se čuti kak naboj, nekje manj..  Nato pa isti film gledan skupaj s partnerko in čeprav se med filmom ne pogovarjama, niti se nič posebnega ne dogaja, je film zame nato vsaj ene 3x bolj čustveno nabit kot je bil takrat, ko sem ga gledal sam..    In to na istih točkah kot poprej in tudi na drugačnih, ki poprej niso imele name efekta..

Kar pomeni da ko film gledam v prisotnosti nje, se takrat nahajam hkrati tudi v njenem polju, kjer pa je mnogo več čustvenega naboja ali odziva, kot bi recimo bilo v mojem in ker je to polje je nato tudi del mojega polja..  In to seveda čutim nato tudi sam – kot mojo lastno izkušnjo.. Torej ker sedim v njenem polju ali energiji ki jo oddaja v prostor, jo tudi čutim in doživljam v sebi.  Tako da tu gre za direktno izkušnjo čutenja energij drugega.  In to se dogaja v raznih situacijah lahko z ljudmi okrog tebe..  Nekdo, ki je v temu zverziran lahko to uporablja tudi za diagnostiko ali te sposobnosti pri zdravilstvu ali kot del zdravljenja..

 

Zato kot sem že v prejšnjih postih rekel, čutiti se da marsikaj, če si odprt na ta način..

Ampak Ozelot, ti vstrajaš pri tej temi z eno obsesijo.. ali nerealnim idealom.  Ali vse ali pa nič!  In na ta način se ne da tukaj iti noter v to tematiko in tudi ne v izkušanje tega fenomena..  Ne moreš zaradi tega ker bi ti rad, da ti en dokaže da je možno doseči vseh 100%, zavreči poprejšnjih 99, zaradi tega ker obstaja pač možnost, da je en procen pa osebno obarvan..  Veš kaj mislim ne..

 

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[Avtor]

Prispevki