Kako ohraniti zdravje in vitalnost

[soncnica1]

Že dolga leta vas berem, marsikaj koristnega zvem, a tudi marsičesa ne razumem. Tema Alenke, v kateri sem se kar precej prepoznala, pa me je opogumila, da še jaz povprašam za vaše mnenje. Sem 50+ in vitalnost pada. Za sabo imam nekaj stresnih let, zdaj, ko se je vse umirilo pa se srečujem s palpitacijami, brezvoljnostjo, morečimi sanjami, utrujenostjo, hipohondrijo in anksioznostjo (po malem že cel lajf, od otroštva). Druženje mi je odveč; se mi zdi, da mi jemlje energijo. Meditiram že nekaj časa ne, ker postanem zelo nemirna, zagrabi me prava panika. Čutim, da sem totalno neprizemljena in nimam stika s seboj. Kot razglašen orkester. Vse skup je bolj životarjenje kot življenje in strah me je prihodnosti, staranja in vsega povezanega s tem. Po malem probavam različne stvari, trenutno mogoče pomaga, za dalj časa pa ne. Pa že od nekdaj nobene stvari ne dokončam.Že nekaj časa se pripravljam, da bom začela z mudrami, čakam pa tudi, da bo v naslednji Tadejevi knjigi kakšna bližnjica (uf, tale zadnja je res garanje in čutim nek strah, da bi se kaj lotila). V Studio Ank se bom naročila v kratkem. Ko sem bila pred dvema letoma, so mi prepovedali vse dobre stvari (kavo, čokolado, sladkarije, alko). Lepo prosim za kakšen nasvet, kako naprej. Pa hvala za trud.

Lepo je če deliš

[ozelot]

soncnica1 wrote: Že dolga leta vas berem, marsikaj koristnega zvem, a tudi marsičesa ne razumem. Tema Alenke, v kateri sem se kar precej prepoznala, pa me je opogumila, da še jaz povprašam za vaše mnenje. Sem 50+ in vitalnost pada. Za sabo imam nekaj stresnih let, zdaj, ko se je vse umirilo pa se srečujem s palpitacijami, brezvoljnostjo, morečimi sanjami, utrujenostjo, hipohondrijo in anksioznostjo (po malem že cel lajf, od otroštva). Druženje mi je odveč; se mi zdi, da mi jemlje energijo. Meditiram že nekaj časa ne, ker postanem zelo nemirna, zagrabi me prava panika. Čutim, da sem totalno neprizemljena in nimam stika s seboj. Kot razglašen orkester. Vse skup je bolj životarjenje kot življenje in strah me je prihodnosti, staranja in vsega povezanega s tem. Po malem probavam različne stvari, trenutno mogoče pomaga, za dalj časa pa ne. Pa že od nekdaj nobene stvari ne dokončam.Že nekaj časa se pripravljam, da bom začela z mudrami, čakam pa tudi, da bo v naslednji Tadejevi knjigi kakšna bližnjica (uf, tale zadnja je res garanje in čutim nek strah, da bi se kaj lotila). V Studio Ank se bom naročila v kratkem. Ko sem bila pred dvema letoma, so mi prepovedali vse dobre stvari (kavo, čokolado, sladkarije, alko). Lepo prosim za kakšen nasvet, kako naprej. Pa hvala za trud.

jaz samooklicani svetovalec, pomočnik in dobrotnik ki še sebi ne zna pomagat iz tvojega posta razberem naslednje. Vse težave ki jih naštevaš so posledica upiranja ljubezni. Upiraš se ji na več načinov. Upiraš se ji ker se kaznuješ. Misliš da nisi vredna, da si ne zaslužiš.

Torej kakna terapija bi ti pomagala nevem. Mogoče theta ali proces prisotnosti ali pa si kupi hišnega ljubljenčka in se fajn imej z njim.

Zavedaj se pa da vredna si. Ker če nebi bila vredna te nebi bilo. Vesolje brez tebe nebi obstajalo. Ljudje smo zelo arogantni ko mislimo da nismo vredni in da si ne zaslužimo. To je kot bi rekel: V tem vesolju je vse lepo in prav, vse štima edino jest sem neka napaka vesolja. To je pa nemogoče.

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[soncnica1]

ozelot wrote:
jaz samooklicani svetovalec, pomočnik in dobrotnik ki še sebi ne zna pomagat iz tvojega posta razberem naslednje. Vse težave ki jih naštevaš so posledica upiranja ljubezni. Upiraš se ji na več načinov. Upiraš se ji ker se kaznuješ. Misliš da nisi vredna, da si ne zaslužiš.

To o kaznovanju in razmišljanju, da si ne zaslužim ljubezni/materialnih dobrin/lepih doživetij … zelo drži. Sem pa šele v zadnjem času pomislila na to. Ugotavljam, da se mi tudi to vleče že iz otroštva dalje. Imam v spominu besede: saj si ne zaslužiš, ker nisi pridna.

Proces prisotnosti pa sem seveda začela, a – čisto v mojem stilu – nehala.

Lepo je če deliš

[janko]

soncnica1 wrote: Že dolga leta vas berem, marsikaj koristnega zvem, a tudi marsičesa ne razumem. Tema Alenke, v kateri sem se kar precej prepoznala, pa me je opogumila, da še jaz povprašam za vaše mnenje. Sem 50+ in vitalnost pada. Za sabo imam nekaj stresnih let, zdaj, ko se je vse umirilo pa se srečujem s palpitacijami, brezvoljnostjo, morečimi sanjami, utrujenostjo, hipohondrijo in anksioznostjo (po malem že cel lajf, od otroštva). Druženje mi je odveč; se mi zdi, da mi jemlje energijo. Meditiram že nekaj časa ne, ker postanem zelo nemirna, zagrabi me prava panika. Čutim, da sem totalno neprizemljena in nimam stika s seboj. Kot razglašen orkester. Vse skup je bolj životarjenje kot življenje in strah me je prihodnosti, staranja in vsega povezanega s tem. Po malem probavam različne stvari, trenutno mogoče pomaga, za dalj časa pa ne. Pa že od nekdaj nobene stvari ne dokončam.Že nekaj časa se pripravljam, da bom začela z mudrami, čakam pa tudi, da bo v naslednji Tadejevi knjigi kakšna bližnjica (uf, tale zadnja je res garanje in čutim nek strah, da bi se kaj lotila). V Studio Ank se bom naročila v kratkem. Ko sem bila pred dvema letoma, so mi prepovedali vse dobre stvari (kavo, čokolado, sladkarije, alko). Lepo prosim za kakšen nasvet, kako naprej. Pa hvala za trud.

vedno, ko vidim kej podobnega, se spomnim na eno delavnico EFT-ja točno na to temo.
sej tuki zdej ne bi govoril o tapkanju kot takem, ker tisto tapkanje jes itaq razumem tako, da je to u bistvu ene vrste brskanje po sebi na način, da ko delaš vse tiste ponovitve, moraš na vsaki vmesni postaji reči nekaj na to temo.
no, odlašanje ima v ozadju podzavestni upor do nekoga. seweda je čist možno, da niti ne veš do koga in še bolj veselo, da mogoče niti ne veš, da do kogarkol sploh imaš kakšen upor.
kje je point?
nekoč… nekje… si imela ali imaš eno avtoriteto, ki ti serje na glavo in edini način, da se tej avtoriteti lahko upreš je, da počneš nekaj, nad čim pa imaš moč in za stvari odlašat… jp, to moč imaš. pa jes tut, hahahahhahaha
pač… ideja.
btw… cd-je teh delavnic, k jih je u kompletu 6, se da kupit, koštajo pa nekje okol 30 ewrov. vsaj bile so tolk. poleg odlašanja je posneta še delavnica za prekomerno težo, pa škodljive razvade… ma več se pa ne spomnim, k jih itaq nisem pogledu.
čak, poiščem en link.
https://http://www.eft-slovenija.si/

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

soncnica1 wrote: Sem 50+ in vitalnost pada. Za sabo imam nekaj stresnih let, zdaj, ko se je vse umirilo pa se srečujem s palpitacijami, brezvoljnostjo, morečimi sanjami, utrujenostjo, hipohondrijo in anksioznostjo (po malem že cel lajf, od otroštva). Druženje mi je odveč; se mi zdi, da mi jemlje energijo. Meditiram že nekaj časa ne, ker postanem zelo nemirna, zagrabi me prava panika. Čutim, da sem totalno neprizemljena in nimam stika s seboj. Kot razglašen orkester. Vse skup je bolj životarjenje kot življenje in strah me je prihodnosti, staranja in vsega povezanega s tem. .

Nobenega pravega razloga ni, da bi pri 50 + letih vitalnost padala. V teh letih sem tudi jaz, pa sem trenutno verjetno bolj zdrav kot pred desetimi leti. Štos je le v tem, kaj počneš s svojo energijo – v kašni meri jo mečeš stran oziroma v kakšni meri jo znaš akumulirati. Tvoje težave so precej klasične, osnovni štos pa je v tem, da si z zavestnostjo v glavi – za spontano življenje jo moramo meti v coni trebuha.
– Palpitacija, brezvoljnost, motnje pritiska, anksioznost … so težave, povezane s prvo čakro. Ne gre le za to, da je razmeroma zaprta in da nimaš prave povezave z energijo zemlje, ki je ključna za obnovo fizičnega telesa, ampak še za nekaj, kar sem na tem forumu že večkrat napisal – prva čakra je povezana z nadledvično žlezo, ki izloča kup hormonov, vpliva na pritisk, ritem srca in še kup drugih stvari, krmili pa jo šesta čakra. Če je ta polna misli, skrbi, notranjih monologov …, je to krmiljenje slabo in zato težave. Pomikanje zavestnosti proti glavi pa je premo sorazmerno s kopičenjem napetosti v telesu – v napetem telesu se zato ne počutiš dobro, zato tudi težave pri meditaciji, saj takrat na nek način prideš v stik z njim. Proti tem napetostim se folk v glavnem bori tako, da ves čas nekaj počne, da se s tem zamoti in ne čuti, da se v telesu ne počuti dobro. To nas stane kup energije, ki vodi v naslednjo fazo – brezvoljnost in depro.

soncnica1 wrote:

Po malem probavam različne stvari, trenutno mogoče pomaga, za dalj časa pa ne. Pa že od nekdaj nobene stvari ne dokončam.Že nekaj časa se pripravljam, da bom začela z mudrami, čakam pa tudi, da bo v naslednji Tadejevi knjigi kakšna bližnjica (uf, tale zadnja je res garanje in čutim nek strah, da bi se kaj lotila). V Studio Ank se bom naročila v kratkem. Ko sem bila pred dvema letoma, so mi prepovedali vse dobre stvari (kavo, čokolado, sladkarije, alko). Lepo prosim za kakšen nasvet, kako naprej. Pa hvala za trud.

Ker vem kdo se skriva za imenom sončnica1, ti pač lahko rečem, da si po ayurvedski konstituciji vata tip osebnosti, za katerega je značilno, da se loti veliko stvari, malo pa jih izpelje do konca, je neprizemljen, stalno nekaj razmišlja … Ta tip je tudi najbolj občutljiv na “pravilno” prehrano. Že itak izgubljaš energijo zaradi vzrokov, ki sem jih navedel zgoraj, če pa telo konstantno izgublja energijo tudi zato, ker se ves čas bori proti neustrezni hrani, pa je seveda stanje še slabše. Zato ti bo obisk v Anku in prehrana, ki ti o bodo predpisali zagotovo koristil.
Kar se aksioznosti in ostalega tiče, moraš vrniti zavestnost v telo. Kadar opaziš, da imaš destruktivne notranje dialoge oziroma monologe, primi Vaayu mudro (ntegrirana osebnost, stran 174), začni dihati s tebuhom in usmeri fokus v prazen prostor. Tudi sicer ti bo za vse procese v trebušni votlini koristilo, da začneš dihati s tebuhom. Vsaj to. Vata tip težko najde samodisciplino za potrebne vaje, zato ti toplo priporočam, da se nam jeseni pridružiš v programu paralelnega izobraževanja (equilibrium). Sicer ti ne bo nič pomagalo, če boš tja hodila zgolj informativno, a lahko ti povem, da se večina tistih, ki redno izvajajo vaje, ki se jih tam učimo, dobesedno preporodi.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[soncnica1]

janko wrote:
nekoč… nekje… si imela ali imaš eno avtoriteto, ki ti serje na glavo in edini način, da se tej avtoriteti lahko upreš je, da počneš nekaj, nad čim pa imaš moč in za stvari odlašat… jp, to moč imaš. pa jes tut, hahahahhahaha

To se mi zdi res dobra razlaga za nas kronične odlaševalce. Verjetno izvira čist iz otroštva kot upor staršem. Verjetno je bil to edini način, da sem lahko odkrito pokazala svojo moč in odpor; sem namreč še iz tistih časov, ko je bilo treba bit priden, poslušen, ne odgovarjat, kar sem težko sprejemala.

EFT pa drugač poznam, sem ga tud uporabljala, a ko sem zaciklana v svoje probleme, vse odpove.

Lepo je če deliš

[soncnica1]

Tadej, sem upala, da me boš prepoznal. Vsake toliko časa kar padem v nek vrtinec, iz katerega ne znam. Kar begam, ko ne vem, kako se lotit, kaj bi bilo najboljš v danem trenutku. In pozabim na vse, ampak itak nič ne deluje takrat. Zelo drži, kar si napisal (napetost v telesu, destruktivni dialogi, kot bi se v meni tepla dva demona, stalna zaposlenost uma, da se izognem ukvarjanju s sabo, …). Sem si pa na podlagi tvojih “navodil za uporabo” že naredila plan. Bom javila, kako napredujem.Pomaga mi tudi, da si mi našel pravo došo. Sama si je nisem znala določit, se mi zdi, da bi pasala povsod malo in vsakič mi je prišlo drugače.

Ena od stvari, ki jih bom nehala odlašat pa je tud equilibrium. Do zdaj sem bila polna izgovorov (čas, vsi ostali bolje znajo od mene,…) skratka moja “klasika”.

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki