Kaj sanjate

Forum Duhovnost Forumi E-pogovori Kaj sanjate

Prikaz 15 prispevka (od skupno 32)
  • Avtor
    Prispevki
  • #16169
    strelka
    Participant

    Meni se je pa zadnič sanjalo o dveh golobih Big smile

    no ,če ne kar štirih ..bile so pa zelo nejasne sanje, pomeni so se prepletali obrazi in golobi ..tako, da se če sedaj pomislim zdijo bistvo prav dva golobčka in to belaBig smile.
    Še dan ali dva prej …pa se mi je sanjalo kot da sem v drugem filmu …( npr. slika je bila taka, kot če bi gledal Tv ..pa ni prav čista slika je malo snega ..ampak Tv je pa v Barvah)
    bIla zanimiva zgodba pri kateri je sodeloval daljni sorodnik , ki je že pokojni…
    K njim sem se pripeljala z vlakom. Ko sem prišla v njihovo hišo me je sprejela njegova živa hči in vnukinja …pokojnik je bila ravno tako zraven ..ampak onedve ga nista videle. Videla sem ga samo jaz.
    Vprašala me je kje mislim spati ..jaz sem pa rekla da ni problema zame ..bom pa na tleh.Smile.
    Ona se strinja …njena hči -vnukinja ne reče nič ampak izgine nekam.
    Potem me je ta sorodnik-pokojni odpeljal ..k nekomu ogromnemu človeku..velik močan oblečen tako npr. kot so bili pra ljudje ..no ja ne ravno tako podobno. Bil je zelo agresiven živel je nad nekem prepadu …
    Sorodnik mi ga je opisal tako …kot da imamo vsi skupaj nekaj s tem človekom ..in da je ta velikan ubil že ogromno ljudi …in kaj bom jaz naredila.
    Jaz brez obotavljanja, da to treba rešit..in tega pra človeka butnem v prepad.ShockedEmbarrassed
    No ni bilo ravno tako …bilo je veliko dvoma v sanjah, ne mojega ampak od pokojnega sorodnika …
    Če bom kar tako ..pa če bom res …
    skratka ..ko se je to zgodilo …je pokojnik rekel končano je …in izginil.
    Jaz pa se odpravim po neki kamniti gozdni potki ..iskat bezegBig smile. Pod nujno sem morala po bezeg. Hodila sem po znani poti , ki jo tudi v resnici poznam ..pa vendar ..pot je bila čista …ampak okoli je pa bilo tako zaraščeno ..da me je vse skupaj čudilo…
    Takrat pa pogledam v hrib …kjer je rastlo eno veliko in močno drevo …ampak okoli je bilo polno lubja ..vseepovsod po tistem hribu.
    Takrat kot z jasnega pride po tistem hribu hči .( od pokojnega sorodnika) in začen odstarnjevati tisto lubje ..pod njim pa se prikaže lepo zelena jasa…
    No potem sem se pa zbudila…Big smile

    strelka2012-08-19 21:27:40

    Lepo je če deliš
    #16550
    strelka
    Participant

    Big smileDanes imela take meni ne razložljive sanje …no ja …recimo.

    Znašala sem se na enem travniku ( ga poznam , vendar danes
    je tisti travnik spremenjen ) ..

    Znajdla sem se v družbi srednjih dreves. Ko se uzrem na tista drevesa, na vsakim od
    njim vidim klopčič. Skoraj na vsakem drevesu je bila kar precej velika kača
    zvita v klopčič. In ko me je dajala radovednost in jih pogledam sem opazila, da
    so vse v umirjenem stanju ….spijo.

    V rokah se mi je znašel en velik žakelj …in jaz sem jih
    začela veselo iz drevesa pobirat in jih žokat v tisti moj žakelj. Vedno, ko sem
    eno spravila v žakelj sem prijela eno leseno palčko…

    V rokah sem imela že kar veliko palčk…takrat pa se uzrem v
    zadnjo ..največjo , ki spi na drevesu. Si jo ogledam zelo od blizu …bila je
    čist črne barve , ko jo mislim prijeti , se v tistem momentu premislim …in
    pravim tale je huda , sicer spi …ok , naj ostane tam kjer je …

    Se pač premislim in jo pustim ..istočasno pa se vprašam čemu
    in komu na čast …jaz te kače pobiram iz dreves…

    Potem sem se znajdla v hiši …enga fanta sem vprašala kje je
    WC …istočasno še srečala eno druščino , ki jih ne poznam in eno dekle ( spet ne
    poznam) je začela govoriti o rojstnem dnevu za božič , da ima rojstni dan za
    božič ..ha 20 december …in nja počakam .

    Koga? Fantu dam v roke tisti moj žakel polnih kača … on me
    opozori tole moraš pa fino zapreti , drugače bo ven ušlo ( no ja začelo je
    nekaj migati..).

    No jaz pa sem končno prišla na WC…LOL

    Potem sem se zbudila …je bilo že jutro, in resnično odšla na
    WC….Tongue

    Malo simbolizma o kačah…v sanjah.

    Sanjati veliko kačo je znamenje sovražnika ali določene izgube ; tudi majhna kača je slabo znamenje, ker prinaša v vaše okolje nesoglasja in prepire. Napad ali ugriz pa razlagamo tako, kot se zaključi: če od njiju umrete ali ste težje-lažje ranjeni, lahko zbolite ali vas opravljajo, če pa vam nič noče oz. jo premagate, je vsekakor dobro znamenje.
    Če jo celo ubijete, vedite, da vas čaka uspeh v vsem, kar trenutno delate in boste nadaljevali začeto.
    Kadar imate kačo v prostoru, bežite pred njo ali se skrijete v prostor pomeni strah pred odločitvami ter nujo po zaščiti, ki pa jo v takem primeru sanj ne boste dobili, samo zožili si boste prostor delovanja.
    Če ne veste, ali je kača v sanjah strupena oz. škodljiva, je potrebno , da v resničnem svetu stvari pogledate tudi z drugega zornega kota, saj ni nujno, da so tako slabe kot si predstavljate.
    Če kačo čutite na sebi , to pomeni, da vas bo izdal človek, ki mu zaupate (saj veste tisto o kači, ki jo gojimo na prsih). Te sanje lahko razložimo tudi obratno – da se boste vi sami izneverili neki svoji lastnosti oz. človeku, ki za vas predstavlja princip te lastnosti.
    Enako si razložite tudi sanje, kadar se ovije okrog vašega telesa. Človek (obeh spolov), ki ima kačji rep, pomeni istospolna nagnjenja in težave, ki so povezane s tem.

    Kača, lepa, pisana, čudovitih barv, velika ali majhna, neškodljiva, celo prijazna , ki jo vidite v sanjah, kako se plazi v (na) nek prostor ali predmet, drevo v okolju, pomeni vašo veliko modrost in velik potencial razuma, na podlagi česar lahko sklepate, da se bo vse, kar trenutno počnete, za vas končalo zelo ugodno.
    Barva, število in oblika kač sta pri sanjah zelo pomembna : velik pomen in vrednost ima zlata kača ali kača z zlato krono, prav tako bela kača.
    Modra kača predstavlja pomen vašega duha, ki prihaja iz dna duše oz. sveta arhetipov in je za resnično življenje zelo obetavna.
    Rdeča kača je opozorilo, da poslušajte svojo intuitivno stran, lahko pa je tudi povezana s spolnostjo.
    Oranžno-črna ali črno-rdeča kača vam iz sanj prinaša v življenje nekaj neprijetnega in predstavljajo mračno in negativno delovanje, zato je potrebno, da postanete bolj previdni do tistega, kar prihaja od zunaj k vam in ne iz vas samih.
    Zelena kača je v sanjah simbol narave in predstavlja njene energije – nazaj k naravi torej!
    Črna kača spet lahko predstavlja popolnoma zaprte psihične moči.
    [Kača v sanjah nenazadnje predstavlja tudi duševne procese,
    ki človeka v končni fazi na tem področju ozdravijo o čemer govori tudi kača na Eskulapovi palici. Eskulap je v grši mitologiji bog zdravja oz. zdravljenja. Da je proces zdravljenja v vaši notranjosti končan, pa nakazujejo sanje o kači, ki se levi oz. je odvrgla svojo staro kožo. Velike spremembe torej.


    Ozelot a ti pa nič ne sanjaš zdej ..?

    strelka2012-09-20 08:43:45

    Lepo je če deliš
    #16554
    ozelot
    Participant

    Ne beri teh cerkvenih interpretacij sanj sploh o kačah ne. Ma kakšen sovražnik neki. Kle posluš lej: http://www.youtube.com/watch?v=0oFBmfY7O9g

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #16555
    strelka
    Participant

    Smile

    kaj pa vem kača je tudi plazilec, …

    po Freud -u falični simbol ….Tongue, po Jungu pa je njena simbolika veliko globja …

    Simbol transformacije

    Najbolj klasičen pomen sanj o kačah nosi simbolno sporočilo transformacije, globoke notranje preobrazbe. Kače pogosto vidimo kotsimbol življenja, smrti in ponovnega rojstva. Indijanska plemena severne Amerike so kačjo levitev rada povezovala z življenjem in novimi začetki.

    Carl Jung je v nebeško-htonični povezavi simbola kače le-to povezoval tudi s simbolom zdravilstva in medicine.

    Biblija kačam pripisuje tudi simboliko zla. Kača, ki je h grehu zapeljala Adama in Evo, je bila pravzaprav Satan – padli angel.

    In pa, seveda, je kačo moč videti tudi kot svojevrsten falični simbol.

    Smile

    tole je tudi zanimivo napisano:

    Kača – simbol smrti ali življenja?

    Vsaka med verami, tudi vera v znanost, določa vernikom
    različen odnos do obdajajočega sveta in do ‘sebe’. In jim določa tudi odnos
    moškega (principa Jang) do ženske (principa Jin). In obratno.

    V glavah ljudi planeta (razen v »!primitivnih!«
    poljedelskih kulturah ‘nerazvitega’ sveta, predvsem latinske Amerike, Afrike in
    Avstronezije) trenutno povečini dominira in triumfira le Oče (bog-moški), in
    zato po svetu prevladuje povečini brezčutni razumarski patriarhat. Posledično v
    medsebojnih odnosih vlada hierarhija, avtoriteta in agresivna ‘moška logika
    ubijanja in izkoriščanja’ (imperjalizem in kapitalizem), medtem ko je ženski
    princip, Jin, vse žensko, v moški zavesti doživljano kot ‘prekletstvo’.

    Povsod, kjer dominirajo židje, kristjani in
    muslimani, sta kača, ki naj bi zapeljala žensko, in Eva, ker naj bi zapeljala v
    greh Adama, prekleti. Ženska je postala (v glavi moškega) grešnica, ‘dežurni
    krivec’ za vse moške tegobe. Povsod, kjer dominirajo lovci in živinorejci, si
    moški vse žensko podreja in ropa naravo, posiljuje okolje. Koncentracija zato
    prevladuje nad pozornostjo in zatira pozornost. Moč in razum zatirata in
    ubijata srce.

    ‘Boginja’ se verniku mačizma kaže kot Satan
    oziroma skušnjavec. Pozornost, obzirnost, ženska, zemlja, solza – naravnost naj
    bi ‘poštenega’ vernika, moškega seveda, speljevalo od iskanja ‘Boga z brado’
    (ki naj bi, po logiki nekaterih, ne bil povsod vseprisoten, temveč le v
    templju, cerkvi ali mošeji in, seveda, v nebesih!?!).

    Posledično se mačistične religije borijo med seboj
    za prevlado nad dušami planeta, namesto da bi ‘duhovni’ širili ljubezen. In
    namesto da bi ‘vladalo’ sočutno vzdušje svobode in modrosti, mačisti in
    feministke danes vladajo ‘pedrom’, nadzorujejo ‘reve’ in dirigirajo predatorski
    ‘matriks’ – darvinistično (olimpijsko) obnašanje ljudi. In vse, ‘vernike’ in
    ‘nevernike’, vodijo ali ženejo v katastrofo.

    Jang si je bil podredil Jin; Jang danes kraljuje
    Jinu. Mačo, domišljajoč da je bog, pleni in uničuje Zemljo ter strelja na
    humanizem…

    A ni bilo vedno tako…

    Jin in Jang sta bila nekoč v ravnovesju in narava
    in družba je cvetela. A tudi ženske, ‘Amazonke’, so si v obdobjih zgodovine
    podredile moškega.

    —————————-

    Ako pogledamo nazaj…

    …na začetku razvoja civilizacij so poljedelska
    plemena vodile svečenice – ženske in Mati narava je bila učiteljica ‘zakonov’
    in ‘logike’. Ženski kulti, časteč rodovitnost in pozorno prisotnost, razumnost
    in ustvarjalnost, so pozorno opazovali naravo in sprejemali so omne narave in
    se zahvaljevali ‘mamapači’ za njene darove. ‘Simptom’ družbe je bila pozornost.
    Prizemljenost. Sprotna učljivost. Ustvarjalnost. In simbol vseh teh pozornih,
    naravo opazujočih poledelskih kultov, je bila kača.

    Zakaj je kača prekleta od moških religij in
    čaščena od vseh ženskih kultov? Zakaj jo je preklel moški? In zakaj je,
    kontradiktorno, postala simbol ‘boga’ Asklepija in zdravilstva?

    ——————————–

    Kača je simbol pozornosti. Vsevidnosti.

    A vsem nepozornim je postala ‘simbol smrti’.

    Kadar hodim po poti počasi in pozorno sproti
    gledam kam stopam, mi kača ni nevarna, saj jo opazim in se z njo lahko celo
    spoprijateljim. In lahko mi celo lovi miške in je ‘domu’ koristna.

    Ko pa lovec hiti za plenom, oči ‘prekriža’ na
    plenu, da mu ne izgine iz ‘vizirja’, a zato izgubi ‘periferni vid’, izgubi
    pozorno opažanje celotnega okolja, mar ne? Ne gleda kam stopi noga. In kača mu,
    osredototočenemu v ‘plen’, ker je ne opazi, postane ‘smrtno nevarna’?

    In ko pastir neprestano šteje ovce in teka za
    njimi, da jih spravi v ‘red’, mu, osredotočenemu na ‘red’ in ‘število’, pade
    pozornost. Ne vidi več pod noge. In kača ga lahko piči. Ali piči ovco ter mu
    povzroči ‘škodo’…

    In kadar hodiš zamišljen po cesti, se zaletiš v
    kandelaber, stopiš na drek, spregledaš prijatelja, mar ne? Kadar v svoji glavi
    preračunavaš življenje, je tvoja pozornost uprta v spomin, ne v realni
    obdajajoči svet; in si slep za okolje?

    Torej

    – Osredotočen človek vidi le plen, a (pre)ostalo
    mu je ‘megla’. Neraspoznavno. Ne vidi cvetlic, ki jih tepta, sledeč plenu…

    – Pazljiv človek vidi le tisto, kar pričakuje, na
    kar je bil opozorjen; a osredotočen le na ‘hudega psa’, ne vidi opeke, ki mu
    leti na glavo…

    – Pozorno bitje vidi vse – psa, opeko, cvetlico in
    tudi vreme

    ‘Vsevidna pozornost’ je torej edina varnost
    človeka na poti skozi življenje. Vendar, paradoksalno, otrok ne učimo
    pozornosti. Učimo jih osredotočenja in pazljivosti. A pozoren, radoveden otrok,
    je motnja v čredi?

    ——————————–

    Vsi osredotočeni, tako lovci kot živinorejci, ki
    fokusirajo cilj ali gospodarijo z ovcami in iščejo dobiček, so bili izgubili
    pozornost – ‘periferni vid’. In s tem sposobnost prisluhnenja in slišanja
    okolja, s tem pa občutljivost, sočutje, nežnost. Srce. In s srcem obraz.

    In za izgubo srca niso moški obsodili sebe in
    svojo predatorsko-živinorejsko okrutnost. Okrivili in prekleli so za svojo
    izgubo pozornosti žensko, kačo, naravo, planet Zemljo. Prekleli življenje na
    njem. Sanjajo od Mojzesa naprej le še ‘nebesa’ in ‘lovijo’ nebesa. Jutri ali po
    smrti.

    In danes?

    Današnji predatorski svet darvinistične ideologije
    vse bolj križa pogled v plen, časti le osredotočenje in uspeh. Moč. Zmago in
    brezčutnost. Junaškost. ‘Moškost’. Jang.

    Moška zavest, vzgojena v lovstvo , še vedno
    osredotočeno sledi le načrtom svojega omejenega razuma in sanja ‘jutrišnjo
    srečo’. A brez ‘perifernega vida’, obstoječega ne občuti. In ženske ‘ne
    razume’. Se je vse bolj boji. In jo celo sovraži.

    Razumar, osredotočen v iskanje boga in bogastva v
    ‘še neobstoječi prihodnosti’, je bil postal nepozoren do trenutnega okolja. In
    ta brezobziren, brutalen, v izplen osredotočen predator in v ovce izkoriščajoč
    pastir, v ovčjerejsko in lovsko logiko vzgajata tudi svoje otroke. »Moški ne
    sme biti občutljiv, temveč odločen in brezčuten junak. Moški ne joka. Jokajo le
    reve. Gayi,« poslušajo fantki v mačo-družbi že tisočletja.

    In dandanes ne smejo jokati več niti punčke…

    …sprejeti in ‘požreti’ morajo bolečino posilstva,
    sprejeti da je teliček pač le ‘ šnicel’ in sprejeti predatorsko
    mačistično-feministično družbo za ‘edinomožno’.

    Kajti moški še vedno slepo veruje v ‘svojo’ moč,
    znanje, zvitosi in v ‘cilj’…. In si domišlja da s svojo močjo mravljinca,
    vedno omejenim znanjem in z zvitostjo tatu in krutostjo roparja lahko premaga
    naravo? In v bojevnike proti ‘ženski’, v ropanje in posiljevanje ‘šibkejših’,
    vzgaja celo svoje otroke?

    Žensko so častili ( in jo častijo ) vsi
    poljedelski kulti sveta

    Zadnji ‘zemeljski’ – ženski kult v Evropi,
    Elevzine, in elevzinski misterij, so bili zatrli ‘Tezejevi’ Dorci, ki so s
    konjem in železno tehnologijo pokorili in/ali uničili ‘mitološko’
    bronasto-dobno, ‘cehovske’ bogove častečo Grčijo. Tezejev ‘sveti konj’
    (krščanski sveti Jurij) je bil pohodil ‘sveto kačo’- poljedelske Elevzine,
    ‘svetega bika’ – živinorejske Minojce in ‘svetega leva’- tiranske lovce
    Mikence. Pričelo se je, s Tezejem, obdobje ‘junaštva’ in borbe za ‘svobodo duše
    in telesa’. Bronaste dobe in naravnih kultov je bilo konec.

    Logika, ideja in domišljija je v Homerjevem času
    dobila krila; in ‘krilati konj’ Pegaz je na krilih domišljije in logike skozi
    Delfski orakel popeljal Grka Solonove in Sokratove dobe iz obdobja strahu v
    svobodno neprestrašeno samozavest, v ‘opazovanje samega sebe’, in ga poslal na
    pot učlovečenja in demokracije, proti soupoštevanju in sožitju svobodnih ljudi
    z naravo…

    …a pozabili so bili Grki na Apolonovo ‘darilo
    svobode’, na skromnost in naravnost. Časteč Zevsa, boga zmage in prevare, so z
    obsodbo Sokrata obsodili na smrt skromnost, ter časteč svojo veličino šli v
    samopoveličevanje, v zavojevanje, v napad in… kako poučno… v propad…

    …kot gre predatorski svet, časteč le zmago in
    izplen, tudi danes?

    Kača je simbol zdravilcev

    Asklepius je bil, po grški mitologiji, sin
    Apolona, grškega boga modrosti, umetnosti in zdravilstva, in zemljanke,
    tesalske deklice Koronis. Bil je torej ‘pol bog pol človek’ oziroma človek z
    božanskimi darovi. Njegova pozornost je ‘videla’ v preteklost, trenutnost in
    prihodnost, zato je lahko tudi ‘obujal mrtve’ in zdravil zablode človeka –
    ‘bolezni’.

    V njegovem zdravilišču so, med drugim, zdravili
    bolane tudi s ‘kačjo terapijo’. Uspavanega človeka so spustili v votlino polno
    kač brez strupnikov. In prebujenju v ‘dejanski svet’ je povzročalo ‘smrtni šok’.

    Zakaj je ta šok-terapija zdravila?

    ————————

    Biti pozoren pomeni biti prisoten v obdajajočem
    okolju, pozoren na okoljnje dogajanje, biti občutljiv na ‘zunanji svet’, ki nas
    trenutno (vedno) obdaja. Pomeni biti v stanju prisluhnenja okolju. Pomeni
    ‘zadržati dih’ in usmeriti vso pozornost navzven…. kot ‘strah’, ki
    prisluškuje, kje je ‘zmaj’ ali kot ‘lakota’, ki prisluškuje, kje se ‘premika
    hrana’. Pozornost, kot radoveden otrok, vidi vse in sliši vse in občuti vse.

    Biti osredotočen pa pomeni opaziti le ‘izbran’ iz
    celote izločen delček celote. Pomeni videti, kam stopaš. A ne videti, da se
    bliža neurje.

    A biti osredotočen v še neobstoječe, v željo, ki
    se bo izpolnila jutri?

    Pomeni imeti pozornost izdvojeno iz sedanjega časa
    in posledično , neprisotnost v okolju. Pomeni biti brezčuten, ločen od trenutne
    bolečine in tudi od lepote okolja.

    —————————-

    Opazujoč zgodovino, lahko opazimo, kako je človek
    do nekega trenutka bil le bitko za preživetje. Bolečina lakote ga je gnala v
    preskrbo s hrano in ‘strahovi’ in ‘zaščitniki’, ‘slabi’ in ‘dobri’ bogovi, so
    mu dirigirali življenje.

    A v stari Grčiji se je zgodil ‘duhovni preskok’.

    V stari pohomerski Grčiji, ko je bila skupinska
    ‘karma’, vodena od vračev – strahov –bogov, izgubila moč nad posameznikom, se
    je s pomoćjo Delfov in oraklja rodil individualec, ‘mislec’ z lastnim
    mišljenjem in lastno priložnostjo (prihodnostjo). In ko se je človek rešil
    temine strahu, je razumsko pogledal v ‘svetlo prihodnost’ in jo pričel ‘zvito’
    načrtovati. Izbral si je cilj kot vodilo življenja, usmeril svojo pozornost v
    pot do cilja; in postal nepozoren na trenutno okoljnje. Živeč že v ‘jutri’ in
    žrtvujoč vsak trenutek ‘sedanjega časa’ za uresničitev cilja, je ‘padel’ ven iz
    trenutnosti – večnosti. Domišljija mu je pozornost vse bolj pošiljala v sanje.
    V ‘možno resničnost’. In žrtvujoč lastno telo in vso pozornost ‘domišljijskemu
    jutri’, je zavest ‘sanjačev’ pričela živeti v drugem času kot telo. Človek je
    postal ‘shizofrenik’. Živeč med ‘bo’ in ‘je’. Med ‘lepo sanjo’ in ‘grozljivo
    sedanjostjo’, v kateri želja še ni materjalizirana.

    Grški človek je torej iz ‘časa bojazni’ in starih
    strašljivih bogov, stopil najprej v brezčasje svobodnega, v stanje ‘sokratnosti’,
    kjer je ‘stal’ in od koder je opazoval svet okoli sebe Sokrat. Ni ga ni nosil
    ne strah in ni ga zapeljala niti želja niti prevzetnost. S pozicije nevednega
    se je spraševal o smislu življenja, umiranja in bivanja. In o pravilnosti
    nastrojenosti tedanje družbe, ki je pod vplivom Perikleja postajala samoljubna
    in pod vpivom Alkibidiasa, olimpijskega zmagovalca, pohlepna in agresivna.
    Zapadala v ‘čas pričakovanja zmage’. Kajti želja po veličini je Sokratovim
    sodobnikom zameglila razum in postala vodilo bivanja. Cilj v ‘tem življenju’
    jim je vzel vso pozornost. A pozabil je bil Grk, ukvarjajoč se le s svojim
    ciljem in povzpetjem, na smrt. In ko je dosegel prvi cilj, si je postavil
    novega. In pričel je hoditi od cilja do cilja. A izgubil ‘večno sedanjost’. In
    z njo zdravje. Povezanost ‘duše’ in ‘telesa’.

    In Asklepij ga je, izgubljenega v ‘prihodnosti’,
    vzaknil med kače?

    Prebujajoč se v ‘bolečo sedanjost’, v kateri smo
    telesno prisotni vsak trenutek našega življenja, iz katere ne moremo fizično
    pobegniti niti ‘nazaj’ niti se ji izogniti v ‘jutri’, so pacienti doživeli
    smrtni strah in se soočili s smrtjo. S samim sabo. S svojimi dejanji v
    življenju. S svojo ‘pravičnostjo’.

    Šok terapija je človeka, zagledanega v prihodnost
    in v svoj lasten svet sanj, ‘potegnila’ iz ‘sanj’ oziroma iz domišljije in
    domišljavosti ter ga prizemljila v ‘trenutnost’ – sedanjost – zavestnost smrti
    in ‘večnosti’. V realnost. Kjer je domišljavost bolezen. Mačizem norost.

    ————————-

    Nekoč je torej moški ‘zabluzil’ v osredotočeno
    iskanje sreče le zase; in preklel žensko ter si jo podredil v sužnjo. In
    zaničevalni odnos do vsega ženskega, sovražnost do ‘narave’, se je skozi
    družino na otroke prenašal do danes kot virus.

    Toda ali ni bilo dovolj?

    Ali nismo dovolj dolgo živeli v svetu, kjer Jang
    zatira Jin, kjer moški vidi žensko le kot posest ali plen?

    —————————–

    Živeti po lastnih spoznanjih ali po ‘merilih’ in
    ‘vrednotah’ in ‘znanju’ mačistične družbe?

    Postati ropar ali človečno bitje? Egoist ali
    ekolog?

    Ali ni to dilema vsakega otroka?

    Vir: Pozitivke .net

    Big smile

    Ker sem pa tudi kačjenosecLOL ( 13 znamenje)…potem so te sanje čisto razložljive a ne…Big smile

    hec …Tongue

    strelka2012-09-20 14:30:44

    Lepo je če deliš
    #16559
    ozelot
    Participant

    Bashar se mi zdi da pravi da kača v sanjah pomeni, da se spomniš svoje reptilske krvi.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

    #16560
    tadej pretner
    Moderator

    ozelot wrote: Bashar se mi zdi da pravi da kača v sanjah pomeni, da se spomniš svoje reptilske krvi.

    Takšni ali drugačni liki, na katere naletiš v sanjah, so lahko posledica ogleda kakšnega filma. Sem večkrat opazil tovrstno povezavo. Hočem reči, da včasih ni razloga za pretirano modrovanje in razlago simbolike sanj.
    Lepo je če deliš
    #16561
    ozelot
    Participant

    tadej pretner wrote:

    Bashar se mi zdi da pravi da kača v sanjah pomeni, da se spomniš svoje reptilske krvi.

    Takšni ali drugačni liki, na katere naletiš v sanjah, so lahko posledica ogleda kakšnega filma. Sem večkrat opazil tovrstno povezavo. Hočem reči, da včasih ni razloga za pretirano modrovanje in razlago simbolike sanj.

    Jest si jih ponavadi tudi ne razlagam. Največkrat pa sanjam sanje ki jih noben film ni sposoben prikazat. Aja, tudi filmov skor da ne gledam Smile.

    Lepo je če deliš

    Vedno znova vse po starem

Prikaz 15 prispevka (od skupno 32)
  • Za objavo odgovora morate biti prijavljeni.