Kaj pa če bi šla malo gor?

[Bernardka]

Uh, kompleksna tema… Zakaj imamo partnerje, kakršne imamo – kaj se moramo od njih naučiti in kaj moramo mi njih naučiti… Zateženi, debilni, prepirljivi etc – ja, ampak zakaj? Kje je višji namen? In seveda, zakaj se otroci rodijo določenih staršem v določene razmere… Dragi moji, o tem se da pa res knjigo napisat… Kolikor nas je, toliko je vzrokov in posledic…

Lepo je če deliš

[Bernardka]

Brezo wrote: Večina človečkov postane osebnostno zrelih šele pri 30.-ih ali celo kasneje…moderni človečki so pa tako razvajeni da tudi kakšnih easy popravil ali opravil doma ne znajo več narediti…Večina žensk ima kao otroke med 20. in 30. letom…koliko se kaj razumejo s partnerji, kakšni so odnosi, zakaj so kao postale noseče…who cares…je pa zanimivo da je v porastu število ločitev, samskih mamic itd…in to glih tam okol 30. leta….izgovori so pa itak da partner kao ni bil taprav, da ga niso dovolj dobro spoznal, da se lahko otrok lahko razvija tudi samo z enim staršem…tralala…skratka bullsh*t za moje pojme…

V partnerskih odnosih je krivda vedno pola-pola (50:50)…skratka če se kaj dobrega zgodi sta zaslužna oba partnerja, če se pa zgodi kaj slabega sta pa tudi kao kriva obadva… skratka kot sem rekel obstajajo dobre duhovne knjigice na temo o odnosih…razloženo tudi iz scen ki se dogajajo v zakulisju…skratka karma, vzroki, posledice in kako se to lahko izrazi na fizisu…

pri 30 – tih, to bi bilo kr fino

Lepo je če deliš

[Lenca mi]

madona, vi ste pa res zavili v eno smer …
Zakaj čutim, da v večini postov , ki so tu – letijo očitki na vse strani – kot bi bili v vrtcu in kazali en na drugega?

Jaz sem prišla do nekih zaključkov in lahko rečem, da mi je mnogo bolje? Zelo redko še kdaj čutim oz. mislim, kot sem takrat, pa vendar ko se ta trenutek zgodi se zavem, da je samo trenutek, ki bo minil ….

Lepo je če deliš

[Saša]

Ajoj, tale tema je pa tako zabluzila nekam, da sem se res morala javit. In ne Avatar, nisem se prijavila zato, da bi tukaj odgovarjala.

Sama se strinjam, da se ljudje vse prevečkrat brezglavo odločajo za otroke. Nimajo nekih osnovnih potreb, da bi lahko otroku sploh nudili neko dostojno življenje. Poznam kar nekaj primerov, ki so se odločili, da bi pač meli otroka, ker so tako hoteli, brez da bi se med seboj dodobra poznali. In potem se je zgodilo, da sta šla narazen, sedaj životari ona, ker je mama samohranilka v podnajemniškem stanovanju, životari on, ker mora plačevati preživnino, kljub temu da je mala večino časa pri njem, najbolj pa je tukaj nastradala ravno njuna hčerka.

In ja, mislim, da je večina moških zadnje čase postala preveč poženščenih. Srž problema je ravno v tem, da s(m)o ženske s svojo emancipacijo povročile pravo revolucijo. Moški so sami po sebi pričeli prevzemati bolj žensko energijo, ženske pa moško. Verjamem, da je težko, ko ženska, ki je cel dan v službi, pride domov in jo čakajo še vsa ostala ženska opravila, posledično seveda je slabe volje, še za otroka je potrebno poskrbeti itd itd itd. Jaz tu odgovarjam, da je VEDNO možna neka srednja pot. Tudi moški so pripravljeni na deljenje gospodinjskih opravil, samo reči jim je treba na prav način.

Glavna napaka današnjih žensk je ta, da hočejo na nek pokroviteljski način od moških izsiliti sodelovanje. Verjamem, da se moški popolnoma drugače odzove, če pride ženska z nekim milim, ženskim, prijaznim pristopom k njem ali če ga tam začne napadati in kričati nanj. Tudi veliko drugače je, ko moški pride domov in ga žena lepo pozdravi. Na tak način bo z veseljem hodil domov, ne pa z odporom. Samo vse premalo žensk se tega zaveda. Vse hočejo “vladati svetu”, si “podrejati moške” itd. To pa ni pravi način, da bo neka veza uspela.

Prav tako se ni potrebno zatekati k nekim duhovnim knjigam, da bi našli pot iz vsega tega, tudi iz stiske, v kateri se je recimo znašla naša forumovka. Verjamem, da ima vsakdo ali starše, ali prijatelje, ki bi z veseljem popazili na hčerkico kak dan, v tem času pa si mama in/ali oče vzame/ta dan zase, dan za svoje potrebe. S tem si lahko napolniš baterije spredaj in zadaj, človek je bolj srečen, posledično pa seveda tudi okolica. Če bomo pa samo razmišljali o tem, kako nesrečno življenje imamo in kako nesrečni smo, pa nam bo življenje dalo nazaj še več teh situacij. To lahko garantiram.

Lepo je če deliš

[glas]

Lenca mi wrote: … Kako močno si želim, da bi se sprostila, da bi bila svobodna, da bi lahko vsaj malo letela ….
Želim si da bi zbanansirala zemljo in luft, a ne morem … in to me duši

Se strinjam z Marjanom, otrok bo opravil svoje delo…

Obveznosti te bodo prizemljevale (nasilo, ”kruto”, brez milosti…),
otrok bo poglobil tvojo brezpogojnost, prosti čas, ki si ga boš izborila
za ”letenje” pa boš kmalu uspevala raztegovati tudi čez druge
obveznosti in boš zmožna ta filing, ki ti je bil včasih dan samo čez
letenje, dosegati tudi čez kake druge aktivnosti (tudi čez zemeljske)…

Saša wrote: Ajoj, tale tema je pa tako zabluzila nekam, da sem se res morala javit. In ne Avatar, nisem se prijavila zato, da bi tukaj odgovarjala.

Tema je res zabluzila tako močno, da je niti brati ne zmorem,…
Mogoče pa se bo sedaj bolj osredotočeno nadaljevala…

Saša wrote:

Sama se strinjam, da se ljudje vse prevečkrat brezglavo odločajo za otroke. Nimajo nekih osnovnih potreb, da bi lahko otroku sploh nudili neko dostojno življenje. Poznam kar nekaj primerov, ki so se odločili, da bi pač meli otroka, ker so tako hoteli, brez da bi se med seboj dodobra poznali. In potem se je zgodilo, da sta šla narazen, sedaj životari ona, ker je mama samohranilka v podnajemniškem stanovanju, životari on, ker mora plačevati preživnino, kljub temu da je mala večino časa pri njem, najbolj pa je tukaj nastradala ravno njuna hčerka.

In ja, mislim, da je večina moških zadnje čase postala preveč poženščenih. Srž problema je ravno v tem, da s(m)o ženske s svojo emancipacijo povročile pravo revolucijo. Moški so sami po sebi pričeli prevzemati bolj žensko energijo, ženske pa moško. Verjamem, da je težko, ko ženska, ki je cel dan v službi, pride domov in jo čakajo še vsa ostala ženska opravila, posledično seveda je slabe volje, še za otroka je potrebno poskrbeti itd itd itd. Jaz tu odgovarjam, da je VEDNO možna neka srednja pot. Tudi moški so pripravljeni na deljenje gospodinjskih opravil, samo reči jim je treba na prav način.

Glavna napaka današnjih žensk je ta, da hočejo na nek pokroviteljski način od moških izsiliti sodelovanje. Verjamem, da se moški popolnoma drugače odzove, če pride ženska z nekim milim, ženskim, prijaznim pristopom k njem ali če ga tam začne napadati in kričati nanj. Tudi veliko drugače je, ko moški pride domov in ga žena lepo pozdravi. Na tak način bo z veseljem hodil domov, ne pa z odporom. Samo vse premalo žensk se tega zaveda. Vse hočejo “vladati svetu”, si “podrejati moške” itd. To pa ni pravi način, da bo neka veza uspela.

Prav tako se ni potrebno zatekati k nekim duhovnim knjigam, da bi našli pot iz vsega tega, tudi iz stiske, v kateri se je recimo znašla naša forumovka. Verjamem, da ima vsakdo ali starše, ali prijatelje, ki bi z veseljem popazili na hčerkico kak dan, v tem času pa si mama in/ali oče vzame/ta dan zase, dan za svoje potrebe. S tem si lahko napolniš baterije spredaj in zadaj, človek je bolj srečen, posledično pa seveda tudi okolica. Če bomo pa samo razmišljali o tem, kako nesrečno življenje imamo in kako nesrečni smo, pa nam bo življenje dalo nazaj še več teh situacij. To lahko garantiram.

Res je nasrkajo predvsem otroci…
Drugače pa si podala nekaj kar koristnih nasvetov, ampak vedi taki nasveti bodo koristni le za tiste, ki imajo večjo potrebo po medsebojni harmonijo, kot pa potrebo po medsebojnem obračunavanju.

Lepo je če deliš

“Synchronicity is God’s way of remaining anonymous.”

[AVATAR]

Saša wrote: In ne Avatar, nisem se prijavila zato, da bi tukaj odgovarjala.

Avatar…je tako prav napisal…in ni kaj dodati…V svojem postu pa si napisala kar tako čist fer kot ponavadi v praksi je.

AVATAR2010-12-28 13:21:34

Lepo je če deliš

[Avtor]

Prispevki