moj pogled na nekatere prispevke iz te teme:
kolikor jaz razumem celo stvar, point ni v tem, kako živiš, ampak v tem, ALI SI SI TO IZBRAL ALI NE.
ljudje, ki živijo življenje, ki si ga (kao) NISO IZBRALI, so ljudje, ki igrajo vlogo žrtve. bistvo je v možnosti IZBIRE. velikokrat mislimo, da si nekaj nismo izbrali (kao moramo tako in tako živet, bodisi zaradi otrok, bodisi zaradi tega, ker smo se rodili revnim staršem, ker smo se rodili v slovenijil…. izgovorov se najde lahko ogromno). dejstvo je, da smo ambiciozni. želimo si biti folk, ki ima dosti denarja, krasne mame in očkoti, želimo si biti ljudje s kariero…. in to terja čas, energijo, davek.
ampak sej smo samo ljudje, in se nam vsakemu dogaja kaj, kar si ravno ne želimo, čeprav delamo takšne in takšne izbire, pa je nujno za nekaj izboljšat SPREJEMANJE TEGA, KAR IMAMO – SEDAJ IN TU. če res res delaš na tem, se kaj kmalu zgodi, da se začneš zavedati, da si v tem zosu, ki je tu in sedaj, v bistvu prostovoljno, ker si si tako izbral zato, ker si nekaj hotel (npr. srečnega in zdravega otroka, denar, svojo lastno srečo itd.) In v tistem trenutku, ko se tega začneš zavedati, v bistvu spredvidiš, da v bistvu si tako hotel in tako dobil, torej je čisto prav da si v sedanjem položaju.
če želiš da se v prihodnosti to stanje spremeni, pa se je treba zavedati nečesa: delati moraš absolutno v skladu s tistim, kar si želiš, brez kompromisov. to delovanje je lahko hitro (npr. gled kariere, da daš odpoved v službi) ali počasno (npr. da se prijaviš na neko izobraževanje, ki ti bo odprlo možnosti v novo službo, da si npr. odpreš popoldansko obrt in počasi pridobivaš stranke, da boš lahko kasneje počel samo to….).
nekje sem slišala, da stres obstaja zaradi tega, ker smo preveč ambiciozni, pa se mi je zdelo malo butasto. dejansko pa ugotavljam, da je res.
torej, zakaj bi moralo biti vse speglano in sterilno, zakaj moram biti v službi najboljša, zakaj moram biti prisotna čisto na vseh sestankih, tečajih, pasjih veselicah…. ker odgovor je le en: ker sem si tako izbrala.
(pa da ne bo pomote: dala sem skozi: nezaposlenost – z leto in pol starim otrokom, bolezen, študij ob delu – nekaj časa honorarnem, delo ob bolanem otroku, zraven ločitev (ki se ni zgodila zaradi srečnega zakona in družinske pravljice)….govorim pač iz lastnih izkušenj.
do spremembe se pride le na podlagi delovanja v smeri teh sprememb.
.
. Vse je z namenom, da se lekcije vzame, seveda, če jih vidimo. Da se pride do spontanosti ni enostavno, vedi pa, da podzavest potrebuje “obred”, da nekaj počistimo in uravnotežimo sile.Ni lahko spustiti se na nivo razumevanja sogovornika vedno, lahko naredimo več skode, kot koristi.Verona
. Žal je takih debelinkotov, v takšni ali drugačni obliki, vse več. 
