Forum Duhovnost › Forumi › E-pogovori › Kaj beremo?
Pravkar končujem z branjem knjige ” Svetloba duš “, slovenskega avtorja Mateja Rakarja. Knjiga je zadnji del njegove triologije, v njej avtor opisuje vrsto različnih človeških in ozunjskih svetlob in temot, ki jih je spoznal na svoji poti. S praktičnimi zgledi razloži, kako je razvijal in spodbujal svoje zavesti, podaja nasvete in skuša svoja doživetja tudi razložiti. V vse delo je včlenil tudi skupna doživetja s svojo svetlobno spremljevalko Gemmo, s katero ga povezujejo izkušnje iz več življenj. Z njo mu je uspelo prodreti tudi v nekatera zakulisna intimna razmerja med moškim in žensko. Svetlobna doživetja z Gemmo tudi končuje, ko v zdajšnjem življenju dosežeta zlitost vseh zavesti v eno samo nadosebo – V Ono …
Priporočam, :)
POT K ZENU – Dnevnik Pot k Zenu je natančen
zapis avtorjevega skoraj
triletnega življenja v Zen
samostanih Japonske in Koreje
ter vmesnih popotovanj. V njem
opisuje svoja srečanja z dvema
znanima mojstroma Zena in
njunimi učenci, vadbo, principe
Učenja, nevsakdanje vsakdanje
dogodke, kulturne značilnosti
teh dveh narodov ter utrjevanje
osebne poti.
Vsak od nas se mora naučiti
obvladati svoj um in svoje telo,
kajti drugače zdivjata in ju je
težko spet umiriti. Podzavestni
pritiski in prisiljene navade
postanejo močnejše od našega
zavestnega hrepenenja za
duševnim mirom. Takrat ne
zmoremo obvladati svojega
življenja. Če pa te notranje
impulze spoznamo takšne, kot v
svojem Bistvu so, torej Luč,
postanemo svobodni lastnih
iluzij.
To ni kjiga o Zenu, temveč knjiga
o poti nekega neznanca k Zenu,
kar pomeni k svojemu Velikemu
jazu. Pot k Zenu je namreč le
poskušanje. Zen Pot pa se začne,
ko končno shodimo z lastnimi
nogami. Ni nam povsem jasno ali
smo na pravi Poti. Ko pa enkrat
zares srečamo Pot, to postane
življenska moč, postane mir,
kreativnost in veliko sočutje. Pot
se pravzaprav začne šele takrat.