Na tem forumu sem sodeloval, ko je bil še na starem naslovu, potem sem nekako izgubil stik z njim. Spomnim se zanimiv debat o transurfingu in večne skepse varuha. ;)
Ukvarjam se z vrsto Kabale luči in sodelujem z Catherine Shainberg, ki je učiteljica te vrste kabala, ki vključuje imaginacijo in vizualizacijo, sanje in še mnogo več. Spisal sem članek, ki ga posredujem tukaj. Zanima me vaše mnenje, še bolj pa, če kdo pozna to delo.
LP
Klemen
»Kot otroci smo vsi intimno poznali kraljestvo domišljije, prostor
čistega bivanja in preprostosti, enega jezika in namena. V njem se svet
sanjanja in zavest gibljeta vzajemno. Podpirata in oskrbujeta drug drugega.
Naše delo v Šoli podob (The School of Images™) želi ponovno najti to kraljestvo
jasnosti, luči in ravnovesja, da bi oba svetova zopet doživeli kot enega«
Dr. Catherine Shainberg
Živimo v telesu, vendar pogosto
pozabljamo, kako močno smo z njim povezani. Obnašamo se, kot da je stvar, ki se
ne odziva in jo moramo, ko gre kaj narobe, »odnesti v popravilo« nekam drugam.
Doživljamo ogromno čustev, občutkov, celo bolečino, in težko sprejmemo dejstvo,
da lahko neposredno in močno vplivamo na svoje telo, medčloveške odnose in življenje.
Raje zaupamo zdravnikom, zdravilom, terapevtom, kiropraktikom, celo svojim
prijateljem, ne da bi se vprašali, ali se morda lahko pozdravimo sami.
Bogastvo je v našem sanjanju
Ko govorimo o telesu ali s
telesom, je najbolje govoriti s podobami. To je jezik, ki ga telo razume dosti
bolje kot besede. Zaklad leži v nas, je zmeraj dosegljiv, saj biva v našem
sanjanju, a se tega sporočila mnogokrat ne zavedamo ali ga ne razumemo.
Sanjanje pozna odgovore na naše težave. Lahko razkropi sive oblake, odklene
zaklenjena vrata, očisti pajčevine in zaprašena ogledala ter razkrije bogastvo,
skrito v vsakem izmed nas.
Je to res? Ali lahko uporabimo
svoje sanje ali podobe, da razjasnimo svoja fizična, mentalna, čustvena in
duhovna telesa? Da bi si odgovorili, se je potrebno vprašati, kaj je sanjanje.
Bitka možganov
Poenostavljeno lahko razdelimo možgane
na levo in desno polovico, ki po stari šegi ne živita v slogi. Leva stran
prevladuje v našem mišljenju od začetka »znanstvenega razsvetljenja«. Ravna se
po logiki, govoru, abstrakciji, matematiki, fiziki, reševanju problemov.
Razmišlja linearno, v zaporedju, racionalno in objektivno. Uči se iz vzrokov in
posledic. Nagiba se k podcenjevanju in poniževanju subjektivne desne polovice.
Le-ta pa je, ravno nasprotno,
globoko povezana s telesom in njegovimi spremljajočimi odzivi, občutki in
čustvi. Desna polovica interpretira obrazno mimiko in gibanje telesa. Ob tem,
da poroča o splošnem videzu in blagostanju ljudi, tudi ugotavlja njihovo
globljo čustveno nrav. Deluje trenutno, celostno in intuitivno. Zazna vzorce,
oblike in interakcije. Naš nos, na primer, sprejema obliko molekul, ki stopijo vanj.
Ušesa vzorce valovanja zvoka. Oči valovno dolžino sevanja. Desna stran sprejema
in se tudi odziva na zunanji svet ter spremembe v telesu. V človekovo zavest
prinaša skupine vzorcev, oblik in gibanje. Naša interaktivna desna polovica
možganov sanja noč in dan. In zakaj ji
potem ne priznamo vrednosti? Odgovor je preprost. Leva polovica! Upira se
predaji privilegijev. Pravi nam, da je kognicija desne strani samo sanjanje in
da je sanjanje le fantazija. Pa je res?
Sanjanje in fantazija
Sanjanje in fantazija nista enaka.
Leva stran vedno tekmovalno stremi k realizaciji cilja. Zato za lastne potrebe tudi
popači naše resnično sanjanje in imaginacijo. Enostaven primer je, ko na primer
fantaziramo, kako bi bilo, če bi našega nadrejenega odpustili in nam ponudili
njegovo službo. Naša pričakovanja, želje, potrebe in nezadovoljstvo obarvajo
fantazijo in njen izid, kar je egoistično.
Pravo sanjanje ne daje takšne
potuhe. Odziva se igrivo kot otrok. Če mu pokažeš grimaso, bo pokazalo jezik.
Če vidi lepotico, se bo napolnilo s čudovitim vonjem ali podobo prekrasne
pokrajine. Odgovarja zaznavam, toda ne enostavno ali nespametno, temveč
neposredno, spontano in kreativno. Takšnemu odgovarjajočemu sanjanju rečemo
»aktivna imaginacija«. Nanjo smo pozabili ali pa ne cenimo več podob, ki jih
vidimo, zvokov, ki jih slišimo, okusa, ki ga zaznamo … Vendar kljub temu
nenehno sanjamo, tudi ko smo budni.
Kako deluje?
Predstavljajte si dojenčka, oropanega
matere. Joče, joče in rana se prenese tudi v odraslost. Kako mu pomagamo? Z
besedami. Govorjenje pomaga. Na žalost pa govor vpliva samo na razum. Ne
dotakne se prizadetega telesa, zaklenjene bolečine, ki še vedno hrepeni po
materinem mehkem dotiku, glasu njenega ljubkovanja, sijaju njenih oči in
nasmeha.
Besede samo trdneje ovijejo
nesrečno zgodbo izgube okoli ranjenega telesa. Ne morejo ga ozdraviti. Praznine
se lahko dotaknemo in napolnimo samo z informiranjem desne polovice možganov. Z
aktivno imaginacijo jih »nahranimo« z živimi izkustvi, uresničenimi odnosi,
sredstvi za življenje, ki jih tako obupno potrebujejo. Na ta način lahko
razkrijemo vzorce pomanjkanja, travme iz otroštva in jih spremenimo.
Kako to poteka?
Za začetek desna stran možganov v
trenutku zazna ljubeče oči terapevta, nežno prisotnost in pripravljenost
poslušati. Pozorna prisotnost je že polovica zdravljenja. Nato vas terapevt prosi,
da zaprete oči, trikrat počasi izdihnete, in vam da navodila za kratko vizualizacijsko
ali domišljijsko vajo. Takšen uvod vas pelje do videnja podob v budnem stanju,
ki so pogosto tako intenzivne in jasne kot pri nočnih sanjah. To stanje ni
hipnotično ali podobno transu, ste pri polni zavesti in pozorni. Ko poveste,
kaj vidite, vam odgovori z aktivnimi podobami in naroči, kaj storiti. Ker so
podobe neposredno povezane s telesom, srcem in umom, to omogoči zdravljenje na
vseh ravneh. Naj bo to bolezen, sprememba v življenju, težava v službi ali v
odnosu. Že z eno samo vajo lahko pride do takojšnje fizične in čustvene
spremembe. Desni možgani se kot radio uskladijo z nežnimi frekvencami podob,
kar vzbudi čustva in občutke. Razkrije starodavne vzorce pomanjkanja, travme in
rane, ki so zamrznjene v nas, in hkrati ponudi možnost, da jih transformiramo.
Obilje, bogastvo, kreativnost, veselje, lahkotnost bivanja, ljubezen,
usmiljenje, lepota. Vse to izvira iz naše notranjosti, nikoli iz zunanjega
sveta.
Zapomnite si, da želi leva
polovica možganov zanikati vse, kar ste prebrali. Desna pa lovi vabo vzorca,
podobe, dotika, zvoka, vonja in okusa. Boste nahranili otroka v sebi s svojo domišljijo?
Če boste, ne boste le ozdraveli, ampak se boste odprli novim, razburljivim dogodivščinam.
Z aktivnim sodelovanjem pri lastnem sanjanju boste našli zakopani zaklad v svojem
ognjišču. Tam ležijo vaše zdravje, obilje, sreča in uravnovešeno življenje.
The School of Images™ (Šola podob) in dr. Catherine Shainberg
Šolo podob je ustanovila dr.
Catherine Shainberg leta 1982 v New Yorku. Uči jezik domišljije za trenuten
uvid in spremembo. Njeno znanje sega v zgodnje židovske, sefardične in
mediteranske nauke. Zadnja tovrstna učiteljica je bila znana kabalistka Madame
Colette Aboulker-Muscat, ki je antične metode prilagodila moderni družbi. Pri
njej se je mnogo let učila Catherine Shainberg. V tradiciji Kabale luči je delo
v šoli izkustveno. Ne gre za študije tekstov ali permutacije črk (gematrijo).
Je čista Kabala, kar pomeni »sprejemanje«. Gre za izkustvo preko opazovanja
notranjosti in raziskovanja domišljijskega polja podob (ang. Imagery). Ob
osnovni tehniki podob uči dr. Shainbergova tudi več ostalih tehnik za osebno
rast (vračanje – Reversing™, življenjski načrt (The Life Plan™), morfologijo,
raziskovanje nočnih sanj, molitve, tarot …), da bi bilo življenje čim lepše.
Dr. Catherine Shainberg je
transpersonalna psihologinja, zdravilka, učiteljica in vizionarka. V svoji 40-letni
praksi je učila tisoče učencev po svetu in razvila orodja za zdravljenje
fizičnih ter čustvenih motenj. Odraščala je v Franciji in Angliji, v Louvru se
je izšolala za umetnostno zgodovinarko in diplomirala na pariški univerzi
Sorbonne. Leta 1972 je odšla v Izrael, kjer je 10 let študirala Kabalo luči pri
Madame Colette Aboulker-Muscat. Učila se je tudi pri Rav Zerbivu, vrhovnem rabinu
Orana v Alžiriji, ter pri Rav Kooku, sinu prvega Velikega rabina Izraela, ki je
bil najbolj cenjen kabalist 20. stoletja. V tem času je pomagala ranjenim
vojakom, bolnikom z rakom ter z mentalnimi boleznimi. Leta 1981 je odšla v New
York, doktorirala iz psihologije in pomagala pri znanih skupinah za dialog
Davida Bohma. Naslednje leto je ustanovila The School of Images, v kateri še
danes aktivno uči in zdravi. Svoje znanje je povzela v knjigi Kabbalah and the power of dreaming, širi pa ga tudi z vsakoletnimi
delavnicami po celem svetu.
Naj vas leva polovica ne zavede. Zaprite
oči, trikrat počasi izdihnite in se pripravite na mogočno raziskovanje sebe s
široko zaprtimi očmi.
Klemen Lipovšek, Društvo za osebni razvoj SOI Slovenije
.
