identiteta žrtve

[snowcat :)]

AVATAR wrote:

 

He he he…Tudi, če se človek tega zaveda, ne bo znal priti do tega vaše univerzalnega vira, ki ga vsi tako PROMOVIRATE…Jaz še ga zdaj nisem našel

Avatar,

ti me spomniš na mojega profesorja matematike in njegova asistenta na univerzi.

Asistent je imel čes praktike. En dan se je odločil, da nam navadnim smrtnikom, bo dokazal, da 1+1=2. Pisal je in pisal, ure in ure, na koncu je napisal 1+1……….=2,1. Ups ! In jovo na novo. Ure in ure je pisal in pisal in na konec je napisal 1+1………..=2. Ne 2,0. Ampak striktno samo 2. Zato ker 2,0 ponuja opcijo, da mogoče je neka 2,00000000000001 skrita…

Profesor pa je razlagal strastno, da v matematiki NIKOLI ne dokazujemo neobstoj, ampak ZMERAJ obstoj. Če dobimo samo 1 primer, lahko spimo, s tem, da vemo, če je 1, lahko jih je tudi več.

snowcat

Lepo je če deliš

[snowcat :)]

Julija wrote: Pozdravljeni,

v zadnjih mesecih sem začela spoznavati, da “furam” identiteto žrtve …  No, saj sem vedela že prej, pa se nisem želela preveč ukvarjati s tem. V glavnem, kljub temu da se je to spoznanje sedaj uspelo prebiti iz predzavestnega, ne znam delovati drugače … 

Izkušnje, nasveti, predlogi? Hvala :)

Julija,

jaz svetujem:

– Ho’onopono http://www.hooponopono.si/ulrich-e-dupree-hooponopono/#more-235 za odnose,

– EFT http://www.eft-slovenija.si/eftprirocnik.pdf za kratka emotivna stanja (prva pomoč) in kasneje boš sama ugotovila, da je uporabno tudi na daljšo pot, kompleksne odnose do sebe in sveta.

– Branje – Abraham – Hicks http://najknjiga.blogspot.com/2008/08/esther-in-jerry-hicks-prosite-dano-vam.html , za malo občutka o svetu okrog in znoter + 22 vaj.

– 4 dogovori http://www.zalozba-chiara.si/duhovnost/57-stirje-dogovori , to je krasno konkretno orodje v komunikaciji s zunanjim svetom.

– 5 jezikov ljubezni http://www.mimovrste.com/artikel/1400348626/pet-jezikov-ljubezni-gary-chapman-trda-2010?gclid=CKvkwJP_xLgCFUi33godtVUAAQ je pa klasika, ki je /po mojem/ obvezno branje za vsakega, ki ima vprašanja glede odnosov.

– Seveda nasvet od GLAS o božanskem žarku drži

– Da ne pozabim, obvezno migati – ali joga, ali tek, ali žoga, ali …ali ….ali…ali… ni pomembno v glavnem, da uživaš.

snowcat

Lepo je če deliš

[ozelot]

Je ugotavljanje-prepoznavanje podzavestnih vzorcev (žtrve) in njihovega vpliva na življenje posameznika stvar psihologije ali antropologije?

Lepo je če deliš

Vedno znova vse po starem

[tadej pretner]

ozelot wrote: Je ugotavljanje-prepoznavanje podzavestnih vzorcev (žtrve) in njihovega vpliva na življenje posameznika stvar psihologije ali antropologije?

Po mojem enega in drugega. Antropologija se bolj orientira na vpliv kulture in biologije, ampak v smislu temperamenta nekega naroda, na vedenje, psihologija pa pogostokrat tako biologiji kot kulturi daje premajhno pozornost in obravnava posameznika, ki ga pravzaprav skuša prilagoditi družbi (ki pa je v osnovi u qrcu). Po drugi strani se antropologija, vsaj kolikor mi je znano, ne ukvarja kaj prida s tipi osebnosti v povezavi z biologijo/genetiko, psihologija se pa, kolikor se, a premalo, saj recimo poznavalci ayurvede vedo, da lahko po konstituciji človeka sklepaš o načinu njegovega funkcioniranja v lajfu precej bolj natančno, kot pa to pozna psihologija s svojimi tipi osebnosti.

Pojem “hlapčevski sindrom” za Slovence, ki je seveda v najtesnejši navezi z identiteto žrtve, pa po mojem uporabljata tako psihologija kot antropologija.

Napisano temelji bolj na moji predstavi o antropologiji, kot pa njenem resničnem poznavanju

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[tadej pretner]

Zame je recimo tole spodaj čista antropologija, v praksi pa ne vem, a antropologija to preučuje ali ne:

Ko delimo vzorce prepričanj s skupino ljudi,
sodelujemo v energijskih in fizičnih dogodkih, ki jih te skupine ustvarjajo.
Epidemije (gripa …) so npr. negativne skupne izkušnje, do katerih bomo
energijsko nagnjeni, če so naša stališča identična napačnim družbenim
stališčem. Virusne in druge epidemije so v veliki meri odraz trenutnih
družbenih tokov in zdravja “imunskega sistema” družbe. Primer: V ZDA je leta
1929 prišlo do gospodarskega zloma. Ljudje, ki so v njem izgubili veliko
denarja, so imeli navado reči, da se počutijo kot invalidi. Že naslednje leto
je izbruhnila epidemija otroške paralize, za predsednika pa so izvolili F.D.
Roosevelta, ki je zaradi prebolele
otroške paralize šepal. Epidemija je praktično trajala do zmage ZDA v drugi
svetovni vojni, ko so odnos do lastne države čez noč bistveno spremenili in so
postali sila ponosni na to, da so Američani.
Danes ima takšno vlogo v svetovnem merilu AIDS. Napada tiste, ki so na
robu družbe in s tem v zvezi nimajo zdravega občutka ukoreninjenosti. To so
narkomani, prostitutke in homoseksualci v ZDA, reveži v Rusiji in afriških
državah, v Latinski Ameriki pa necenjene ženske srednjih let, poročene z
nezvestimi možmi.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Ceres]

Identiteta žrtve ima ogromno obrazov. V Sloveniji sta najbolj tipični cankarijanska mati in podoba hlapca, a ne manjka tudi drugih: alkoholik, ki pred krutim lajfom beži v omamo, vsi ki nam je kriv sistem, starši, partner,.. ko se na nepravi način počutimo boljše od drugih v smislu, mi smo pošteni, odkriti, drugi pa zviti, izkoriščevalski, ko se čustveno vznemirimo zaradi krivic…., pravzaprav smo v duhovnem smislu v identiteti žrtve vsi, ki še ne razumemo narave stvari tako kot Buda. Moja izkušnja, ko se soočam z lastno identiteto žrtve je, da je samo spremenila obraz in postala še bolj zvita in se pač kaže v eni drugi obliki.

Karmična diagnostika govori o pasivni agresiji, ki je seveda obraz žrtve. Kot je pa že Robert rekel, se je pa identitete žrtve večkrat dotaknil tudi Jezus: “Kdor namreč ima, temu se bo dalo in bo imel obilo; kdor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. “

Ena izmed njegovih prilik gre tako in meni je krasna:

»Tako bo namreč kakor s človekom, ki se je odpravljal na potovanje in sklical svoje služabnike ter jim izročil svoje premoženje. 15 Enemu je dal pet talentov, drugemu dva in tretjemu enega, vsakemu po njegovi zmožnosti, in odpotoval. 16 Ta, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridobil pet drugih. 17 Prav tako je tisti, ki je prejel dva, pridobil dva druga. 18 Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skopal jamo in skril denar svojega gospodarja. 19 Po dolgem času je prišel gospodar teh služabnikov in napravil z njimi obračun. 20 Pristopil je tisti, ki je prejel pet talentov. Prinesel je pet drugih in rekel: ›Gospodar, pet talentov si mi izročil, glej, pet drugih sem pridobil.‹ 21 Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹ 22 Nato je pristopil tisti, ki je dobil dva talenta, in rekel: ›Gospodar, dva talenta si mi izročil, glej, dva druga sem pridobil.‹ 23 Gospodar mu je rekel: ›Prav, dobri in zvesti služabnik! V malem si bil zvest, čez veliko te bom postavil. Vstopi v veselje svojega gospodarja!‹ 24 Nazadnje je pristopil oni, ki je dobil en talent, in rekel: ›Gospodar, vedel sem, da si trd človek. Žanješ, kjer nisi sejal, in zbiraš, kjer nisi razsul. 25 Zbal sem se in sem šel ter zakopal tvoj talent v zemljo. Glej, tu imaš, kar je tvojega!‹ 26 Gospodar pa mu je odgovoril: ›Malopridni in leni služabnik! Vedel si, da žanjem, kjer nisem sejal, in zbiram, kjer nisem razsul? 27 Zato bi moral dati moj denar menjalcem in ob vrnitvi bi jaz prejel svojo lastnino z obrestmi. 28 Vzemite mu torej talent in ga dajte tistemu, ki jih ima deset; 29 kajti vsakemu, ki ima, se bo dalo in bo imel obilo, tistemu pa, ki nima, se bo vzelo tudi to, kar ima. 30 Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.‹«

Lepo je če deliš

[tadej pretner]

Ceres wrote:
Karmična diagnostika govori o pasivni agresiji, ki je seveda obraz žrtve.

Ne vem sicer, kaj naj bi bila pasivna agresija, a za identiteto žrtve sta značilna dva občutka – predvsem jeza, ki pa je ne izražaš tam, kjer nastane, pa tudi krivda.

Jeze seveda tam, kjer nastane, ne izrazimo zato, ker smo žrtve – če bi jo, bi se konfrontirali in o žrtvi ne bi več govorili. Ampak ta jeza potem ustvarja v človeku pritisk, ki se ga reši na različne načine. Npr:

– v službi si žrtev, doma pa vse skupaj kompenziraš tako, da sam težiš

– jeze se npr osvobajaš z neprestanim kritiziranjem itd.

Zavest žrtve pa generira tudi občutek “nisem dovolj dober” in od tu nrjasen občutek krivde.

Lepo je če deliš

http://www.tadej-pretner.com/

[Avtor]

Prispevki